Kerensa*
|
Punce, saj vas razumem, da ste jezne/užaljene zaradi kriterijev izplačevanja socialnih pomoči (takšnih in drugačnih), ampak... V tem pogledu Slovenija je socialna država. Vse te pravice do socialnih transferjev so vsem dostopne pod enakimi pogoji, posameznik pa se potem sam odloči (zakonodaja to dopušča, torej ni kaznivo), ali si bo takšne pogoje "ustvaril". Ni potrebe, da "padeš" v takšne pogoje (npr. z izgubo službe), temveč si jih dejansko lahko sam narediš. Kajti popolnoma vsakdo ima možnost, da se odloči, da ne bo hodil v službo - tudi to ni kaznivo. Tukaj ni govora o ljudeh, ki hodijo v službo (prioritetno) iz lastnega zadovoljstva in zaradi osebnega izpopolnjevanja (zato lahko njih pustimo ob strani), temveč o ljudeh, ki bi v službo hodili izključno zaradi financ oz. preživetja (le ti so še vedno v večini, ne glede na izobrazbo in kraj bivanja). Če ti ljudje uporabijo znanje matematike iz osnovne šole, lahko ugotovijo, da se jim to ne splača. Poglejte preprost izračun za dve povprečni slovenski družini: DRUŽINA A (oba starša, zaposlena za minimalen dohodek, en šoloobvezen otrok, en vrtčevski): - dve plači: slabih 1.000€ - dva otroška dodatka: cca. 100€ - prehrana v šoli: cca. 100€ - vrtec: cca. 100€ - stanovanjski stroški: cca. 200€ - 2 x dodatno zavarovanje: cca. 50€ Ostanek: cca. 650€ DRUŽINA B (oba starša brezposelna, en šoloobvezen otrok, en vrtčevski): - DSP za celo družino: cca. 500€ - dva otroška dodatka: cca. 250€ - prehrana v šoli: brezplačna - vrtec: brezplačen - stanovanjski stroški: cca. 200€ - 2 x dodatno zavarovanje: brezplačno Ostanek: 550€ Razlika je pičlih 100€, kar po preprosti logiki pomeni, da je po slovenski zakonodaji 8 ur (2x, za vsakega starša po 8) delovnega časa (plus najmanj ena ura poti v službo in domov, s prevozom v šolo in vrtec pa raje še pol ure več) vrednih točno 100€. In po tej logiki en starš dela za 50€ na mesec. Ne za slabih 500€, kolikor je minimalna plača, ampak za 50€ - oba skupaj za 100€. Got the point? In tukaj sploh ne govorim o vsem ostalem, kar naredi razliko med tema dvema družinama. Družina A ima npr. 2 regresa (v višini minimalne plače, torej cca. 1.000€/letno), vendar se ne sme pozabiti, da je ta družina za ta regres delala. Družina B pa lahko 2 x letno zaprosi za IDSP od MDDSZ in 1x letno za IDSP svoje Občine, kar pa vse skupaj (lahko) znese točno toliko, kot 2 regresa družine A - s to razliko, da družina B za ta denar ne dela. Družina A, kot zaposlena, načeloma ni upravičena do nobenih drugih pomoči (izjemoma sicer je, vendar je tu govora o večini), ker se smatra, da si, kot zaposlena, lahko to kupi oz. plača (po potrebi pač s povišanim limitom, hitrim kreditom, leasingom itd.), družina B pa brezplačno dobi vse tisto (in zagotovo še marsikaj zraven), o čemer sem pisala na "Družinski zakonodaji" v temi "Za prejemnice DSP". Če vse te brezplačne stvari za družino B pretvorimo v kakšen znesek v €, ugotovimo, da družina B več prihrani, kakor družina A plača (in razpon je velik, belive me). Čas, ki ga ima družina B za kvalitetno življenje (če ne drugega, je omembe vreden vsaj čas, ki ga imata starša za otroka, primerljivo s časom staršev družine A), pa je tako ali tako neprecenljiv. Po vsem tem (ali pa še čem zraven) ni potrebe, da ste jezne na družine B. Zakonodaja jim to omogoča in odločili so se za takšen način življenja. Družina A ni zaradi tega neposredno nič oškodovana - ne finančno, ne kako drugače. Že res, da gre denar za družino B iz davkoplačevalskega denarja (torej od družin A), vendar bi družinam A tako ali tako trgali ta denar od plač in družine A v nobenem primeru ne bi imele vpliva na to, kam bo država ta denar dala - za družine B ali pa za Patrie - morda bi si ga celo prilastil kakšen tajkun in si kupil še eno jahto. Za vas ne vem, ampak jaz osebno bi, če bi že imela izbiro, svoj denar (del svoje plače) raje dajala družinam B, kakor pa tajkunom. Zakaj? Ker ne posplošujem s tega vidika, da so pa vsi, ki so se odločili, da ne bodo hodili v službo, lenuhi. Vem, da je tudi nekaj takšnih, ampak soditi celoto po posamezniku je popoln nesmisel (primerjajte to z nacionalizmom, pa boste razumele primerjavo - npr. niso vsi bivši Jugoslovani kriminalci samo zato, ker ste v črni kroniki zasledile tri priimke na -ić). Marsikdo, ki ne hodi v službo, ima za to odločitev popolnoma drugačen razlog. Ja, morda tudi tega, da se mu (finančno) ne splača. Ampak - ali mu lahko zamerite, glede na to, da mu zakonodaja to omogoča? Takšen trend se bo nadaljeval, dokler bodo socialne pomoči takorekoč enake minimalnim plačam. Pa ne, da bi bilo treba znižati socialne pomoči - te so, če tako pogledate, že tako nizke. Treba bi bilo zvišati minimalne plače - ampak temu pa slabo kaže, kolikor uspem spremljati to politiko. Zdi se mi, da bodo prej še dodatno zvišali socialne pomoči (da se država v očeh EU pokaže kot socialna država). Pravzaprav - najbrž vas je kar nekaj takšnih (ali pa vsaj poznate koga), katerim se plača že en lep čas ni povišala - za isti znesek delate že npr. eno leto in če želite za npr. 10€ netto višjo plačo, je potrebna stavka. Dodajte to, da so se splošne dobrine, odkar imamo €, podražile za cca. 30% (pa naj statistika reče, kar hoče - saj menda vsi hodimo v trgovine in sami vidimo, na čem je stvar), kar pomeni, da danes delate za 30% manj denarja, kakor ste delale pred tremi leti. No, socialne podpore pa so "dohodek", ki se 2 x letno, ne glede na valute, inflacijo, tajkune in še kaj, povišajo - in to za več, kakor tistih 10€ netto. Poleg tega v današnjih časih plače zamujajo, se nižajo, izplačujejo po obrokih in še kaj - pri socialnih podporah tega ni. Izplačane so redno, v enem kosu in se kvečjemu višajo. Kar je še boljše od pokojnin! Zakaj zameriti družini B, če se je odločila za kombinacijo "finančno/časovno/živčno" boljšo verzijo? Jaz jim ne zamerim.
|