lara light
|
Buši, dobrodošla! Prelepi sta! Snežinkica, lepo da si nazaj! Zdej me je primlo,da ku u starih cajtih kašno rečem na soj račun, ma kje so stari cajti? Kje so tiste ure, ko sem pred omaro presedela, da sm tapravo xs oblekco si nadela? In tiste ure pred špeglom, da sm farbe uskladila, lase cementirala, parfume do onemoglosti miksala? ...ko sm dvokolesnika z nogami objela, po cele dneve s klapo presedela, ko sm se dežja za moje petke bala, ko sem erotične romane brala, ko sem modne izložbe na pamet znala, ko sm en modrček na roke pol ure prala, ko sm kavč na račun tv-ja uničila, ko sm ob vikendih od vsakega bara do taslabš gostilne šla, ko sem uro imela le za okras, ko mi je večer pomenil z dragim največji špas? Danes pa... če dan začnem tako, da utegnem v kopalnico, mi je že lepo. Če najdem med cunjami nekaj, da mi stoji, se mi kar smeji. Dvokolesnika prodala, zdaj potiskam mojga ševroleja ko budala. Če kavica na zraku me doleti, vriskam od veselja še tri dni. Zdaj se ogledujem za slinčki in avto sedeži, prebiram knjige o vzgoji, znam uspavanko al dve, pojem ljuske pesmice. Tv nabira prah, kavč je postal mesto za dvojne mlečne priklope, ob večerih pa, če hvala bogu vse tiho je, padem in zaspim kjer pač že. In ja, čeprav včasih utrujena, da mi gre na jok, čeprav imam večkrat dan, ko mi ne gre nič od rok, čeprav nimam časa za preveč stvari, sem tudi jaz kot ve, presrečna, da sem mamica in da imam moji sreči dve!
_____________________________
Strah sega do tja, kjer se začne neizbežno; od tam naprej izgubi ves smisel. Coelho
|