veronikab
|
Morem priznati, da je moj dragi v najinega Jakoba naravnost zaljubljen. Še dobro da je tako, ker drugače ne vem, kako bi prestali začetne tedne, ki so se meni osebno zdeli zelo naporni. Večkrat je moj  mogel tolažiti Jakoba in mene, saj so hormoni delali svoje in sem kar izbruhnila v jok.
Sedaj, ko je Jakob že malo večji in tudi bolj dojema stvari, se mu pa zdi to še bolj fletno, da se z njim igra, saj vidi, da ga prepozna in mu naklonjenost in ljubezen vrača. Ni lepšega, ko se ti nasmehne s tistim prekrasnim, nedolžnim, brezzobim nasmehom.
Je pa res, da smo me mame prej pristale na realnih tleh kot pa očetje. Za nas se je naš svet, vsakdan spremenil že v porodnišnici, očetje pa šele počasi dohajajo.
Npr: Moj je tudi pisatelj, ki je imel vsak dan rutino, da je zgodaj vstal in 2-3h pisal na svojem novem romanu, poleg tega je čez dan velikokrat imel prebliske ali pa mnogo časa preživel tudi za računalnikom, da je raziskoval. Sedaj se je ta ritem porušil - Jakob je na prvem mestu. Sicer na začetku tega ni mogel tako hitro sprejeti (kaj moreš, ljudje smo vseeno malce sebična bitja in tudi prav je tako, kam bi pa drugače prišli). V teh 3. mesecih se mu je marsikaj dogajalo - bil je celo med 5. finalisti za Kresnika 2009 - na založbi je oddal nov roman, piše že novega, dela popravke na starem, da vsakodnevno službo sploh ne omenjam ... in ob vsem tem vsak dan srečen pride domou k nama. Sem pa opazila, da je šele ta vikend zars org videl, kaj pomeni biti z tako majčkenim otrokom 24h na dan. Jakob je bil 2 dni malce tečkan (verjetno zaradi cepljenja) in zhteval veliko pozornosti. Poleg vsega je bilo pasje vroče, tako da si ga zelo težko pestoval, ker sta se potem potila oba, ležati pa tui ni hotel cel čas. In tako je jamranje, gornjanje,stokanje, jok bil kar naporen.
Pa še eno vprašanje:  Naš ta mali ga zadnjadva večera pošteno sračka; prej smo zvečer imeli lepo rutino - sprehod, kjer je malce podremuckal, od 19h do 20 h igranj, da se je pošteno zdivjal, po kopanje in nato nina nana. Sedaj se pa 2 dni dere kot da bi ga dajal iz kože. Če ga hočem pred spanjem podojiti, se obnaša skoraj agresivno, odriva se, boksa, nateguje joško, pol pa se spet zažene v njo in spet vse od začetka. Če ga odstvim se pa jok šele začne. Pestovanje, petje, dudika, sločenje, brcanje, ihta .... GROZA! ... še dobro, da je dragi doma, da se malce zamenjava, sem pa videla, da je včeraj tudi njemu že bilo preveč. Pol se mali tako razburi, da ga enostavno več ne moreš pomiriti. Če ga daš v zibko, se nekaj krega, pa se že skoraj umiri, pol pa tako zajoče in podivja, da ga več ne moreš ustaviti.
Če mogoče katera ima kakšen pameten nasvet, kako lažje odjadrati spancu naproti, bi bila zelo vesela.
_____________________________
Najina sreča Jakob Bela se je rodil 27. 4. 2009.
|
Natisni
jupi.... 
), včeraj pa smo šli na sprehod po Iškem Vintgarju in na Rakitno (videli Sašo Einsiedler z možem in 3 otroci - fajn družinica) 
). Ker je muca videla toliko novih stvari je potem popoldne lepo pančkala tudi 3,5h v kosu, ko smo jo zbudili za večerno kopanje in hranjenje. In kmalu po tistem je šla v deželo sanj do novega sončnega jutra 
in družinice! Upam, da sedaj ne bom mešala vaših nickov z imeni 
Valda, da NE! Glede krsta pa ti jaz žal ne znam pomagat ampak se strinjam s predhodnicami, da vztrajaj pri svojem, ker drugače boš morala celo življenje nekaj popuščati drugim in se prilagajati. Saj do ene mere že gre ampak tudi obratno je zaželeno. 
Ravno čez vikend sva imela zopet pogovor na to temo in upam, da se je kaj prijelo. 
Blatnik ali Jančar verjetno ne, Goran Vojnovič tudi ne (ta je "zmagal"), ostaneta pa še Boris Kolar in Sebastijan Pregelj. Sumim slednjega, je mlajši 
... Moram malo vzet tele knjige v knjižnici, prav jezna sem sama nase, ker nič ne berem, pa moja stroka naj bi bila to. 
Takole res ni časa, zvečer pa sam še dol padem, ko frocki zaspijo. 
Najraje bi skenslala morje, ker me prav skrbi, kaj bo dol 
. 
