Tanja55
|
Glede tistega iz vrtca: jaz sem tak primer otroka, ki so ga silili, da je pojedel, kar je blo na krozniku. Velikokrat sem pustila,ker nisem bla doma navajena dolocene hrane, piscanca nisem znala razrezat pa tko. Ampak ribe...oh joj, tiste iz konzerve z oljem, pol pa na kruhu namazanem z belo ribjo zadevo... Vzgojiteljica me je prisilila, da sem enkrat to pojedla,ker me ni pustila igrat se in rekla, da ne bom sla domov dokler ne pojem. Celo zivljenje zdej ne morem jest rib, niti morskih sadezev. Tolk se mi je uprlo, da ko sem bla mlajsa sem bruhala, ce so pri sosednji mizi jedli ribe. Dans je ze boljs, vonj ni problem, ampak okus pa se vedno ne gre. Pa sem probala vse, od rib, skoljk, hobotnice, lignjev...
Se mi je pa se lani zgodilo, da mi je prijateljica pred celo druscino zabrusila, da kaj se pa to pravi, da del krompirja pustim na krozniku, da se vse poje kar je na krozniku. Pa sem ji mrtvo hladno odgovorila, da moj zelodec pravi, da ma dovolj.
Zato sama nikoli ne silim nikogar, da mora pojest vse na krozniku, niti, da mora jest vse od kraja.
|
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi.
Več o tem
Natisni
Dobro vprašanje! S tem se tud jaz ukvarjam. Kaj pa vem, ne silim je. Stara je 2,5 leti in imamo že kakšne pol leta boje pri mizi. No, kadar je pri babici imajo boje in letajo s krožnikom za njo itd. Doma bojev ni, ker če ni lačna zdej, bo jedla pa kasneje. Včeraj npr. ob enih ni jedla kosila in sem počakala, sploh ji nisem na krožnik dajala. Ob treh je pa sama rekla, da bo jedla.
Je silila otroke vse pojest, revčki so eni po par ur imeli kruh v ustih, eni so bruhali nazaj v krožnik... Katastrofa! 
;
. 
