andmoj
|
No, da vam napišem naše trpljenje, ki se je na koncu izpalčalo, bolečine pa nekoliko pozabljene. V sredo 22.7. okoli 14 ure so me začeli obiskovati popadki, dokaj redni vse tja do 23h, po 23 uri pa zelo pogosto in na 5 min. Ob polnoči si je šel moj dragi skuhat kavo, da bo lažje prebedel ob mojih popadkih. Ob 01:10 uri sva se odločila, da se uredim in greva proti P. V P me pregleda dežurna in ugotovi, da sem odprta 4 cm. Se preoblečem in povem dragemu, da ostanem notri. Nato me priklopi na ctg, potem pa pošlje v klistirnico. Malo pred 3 uro me peljejo v porodno, kjer so me zopet priklopili na ctg, dali infuzijo in smo čakali. Kasneje je prišel zdravnik, ki je pogledal, koliko sem odprta, ter predrl mehur (menda). Dali so mi tudi masko - o, kaj je blo luštno. Ampak nisem upala preveč dihat tistega plina, ker sem mislila, da bom poletela. Nato se je začelo. Moj dragi je bil skos zraven in mi dajal mrzle obkladke. Najprej sem se mučila sama, nato so se babice oz.sestre obešale na moj trebuh. Grozno je bilo. Naprej se ne spomnim več. Mi je pa moj dragi povedal, da so govorili, da je v notranjosti neka bula, katera zavira prihod najine pikice na svet. Ker ni šlo drugače in ker je bila najina pikica v položaju temenske vstave, so jo morali z vakumom potegniti ven. Menda so bile neke komplikacije, saj je v momentu priletelo 6 zdravnikov k postelji (tko mi je moj povedal). So me pa seveda prerezali. Tko, da me spodaj zdaj krasi 6 šivov. Ko so mi Kristino položili na prsa, sem se zopet zavedala, kje sem, takrat pa sem čist onemela, saj je imela na glavci nekakše obroček od vakuma, ter 2x ovito popkovino. Odnesli so jo, jo porihtali in prinesli nazaj, kjer jo je moj dragi vzel v nadaljno oskrbo , mene pa so uspavali, ter me zašili. Rodila se je ob 09:25 uri. Med drugim je moj poslušal njihov pogovor, kjer je nekdo dejal, da ne vedo, kako globoko so me prerezali, ter da slučajno niso poškodovali črevesja. Moj je skoraj znorel tam, ko je to slišal. Ena od sester mi je tlačila palec v rit im mi rekla, naj stisnem, toliko, da je ugotovila, če so kaj poškodovali. V glavnem, porod je trajal 6 ur, nato pa so me okoli 14h pripeljali v sobo. Prvi dan sem bila do večera sama, nato pa se mi je pridružila cimra. No, Kristina je takoj začela lepo jesti, nato pa je samo spala, meni pa se je začel nabirat mlek. Naslednji dan sem imela dojke tako trde in boleče pa polne, da sem prosila, če si lahko izčrpam mleko, vendar so mi vse drugo ponujali, samo črpalke ne. Zaradi mojih dojk in mleka bi morali ostati še 1 dan v P, pa sem rekla, da ne bom in da grem v nedeljo domov. Ker je pediatrinja ugotovila, da je s Kristino vse ok, smo v nedeljo odšle domov. Malo je sicer izgubila na teži, ampak smo že vse nazaj prinesle. Patronažna je bila že 3x pri nama, s Kristino je vse ok, zlatenice nima, popek pa ji bo vsak čas odpadel. Meni pa se šivi lepo zdravijo, ampak me kar bolijo, sedeti pa itak ne smem dolgo. Si pa moram pred vsakim dojenjem dati obkladke na dojko, si jih masirat in vzeti razpršilo za nos Syntocinon - malo priprav pred dojenjem. Jemati moram 2x na dan tablete za železo. Sem pa iz P prišla čist izmučena, brez barve,...kot da sem v zadnjih vzdihljajih. Je pa Kristina zelo pridna, večinoma spi, edino ponoči je mala trma in noče spati kakšne 3 urce, ampak bomo že zdržali. Slikco prilimam, če mi bo uspelo. Toliko od mene. Aja, očka je pa zlat, naju tko lepo carta in skrbi za naju. Vsem novim mamicam pa seveda čestitke.
|