janejajaneja
|
Pozdravljene!
Vsem novim mamicam res čestitam iz srca  , kar dosti vas je že postalo mamic julijkam in julijčkom....
nekaj vas pa še bo - res upam, da se tistim, ki ste že čez PDP zgodijo otročki v naročju čim prej... 
Na hitro sem preletela dogajanje... bybyka in tacamuca - držim pesti, da bosta vajina otročka ok in boste sproščeno uživale v njuni bližini... Jasna - z Inajo je že ok, vem, naj tako ostane - upam, da ponoči že upate kaj zaspati...
Nekaj porodnih zgodb sem uspela prebrat... no, moja ni podobna nobeni. Pa jo bom opisala, morda pa katero zanima (ali pa vsaj zamoti, ko "čaka" na svojo... )
Rojstvo najine Neli je bilo splet neverjetnih okoliščin... Zgodba pa se je začela že pred leti. Takole je bilo:
Poročila sva se in želela okronati ljubezen z otrokom, ki ga kar ni in ni bilo. Ko sva začela hoditi k zdravnikom, so nama najprej rekli, da se nikamor ne mudi, saj sva še mlada (?!?), ko so leta tekla in so se končno zvrstili pregledi in nazadnje IVF postopki, sva jih dopolnila že 30... otroka pa nikakor nisva dočakala. Nazadnje sva se (tudi zaradi drugih okoliščin - o tem morda kdaj drugič) sprijaznila, da otrok ni in da nama verjetno nikoli ne bo dano, da bi postala starša... in minilo je še deset let....
...vse do lani, ko sem se obupno slabo počutila in končno šla zdravniku na pregled. Izvidi so pokazali, da je z mano vse ok, ker pa mi je izostala menstruacija, je bila prognoza mena. Ja, prav zares. No, za vsak slučaj sem se naročila še pri G (lani aprila so mi operirali cisto na m. in po kar precejšnjih komplikacijah - 2 meseca odprta rana itd... ni za govorit in podoživljat-), da pogleda, če je z mano po operaciji vse v najlepšem redu. Vmes sem po posredovanju prijateljice naredila test nosečnosti (kar je bilo precej brezveze, saj vendar nisem zanosila 18 let!!!) in pokazal je +. Halo!?! Seveda sem bila prepričana, da je napaka v testu in presneto zakaj se to spet dogaja meni in niti pomislila nisem, da sem zares noseča. Potem pa UZ pri G, ki je nosečnost potrdila. In Zemlja se je prenehala vrteti in Svet se je postavil na glavo. Nikoli ne bom pozabila tistega lanskega 4.decembra...
... in potem tedni strahu, da ne bo kaj narobe... rizična nosečnost od vsega začetka zaradi lanske operacije (v bistvu carskega reza s komplikacijami)... in šele na sredini nosečnosti, ko so prišli izvidi z amniocenteze, da je vse ok z najinim otročkom (takrat sva izvedela, da je deklica in se odločila, da bo do rojstva to najina skrivnost) in so minili kritični tedni za splav in sem že čutila njene premike v sebi... šele takrat... ja, šele takrat sem se upala veseliti bodočega materinstva....
PDP je bil 22.7., jaz pa sem se fokusirala na 1.7. - če donosim do takrat, ne bo otrok nedonošen in tudi če se potem kaj zgodi, bo z njo vse v redu... in tako je napočilo jutro tistega usodnega prvega julija. Mož se odloči, da bo vzel dopust in greva po kamero, da me nosečko še posname za spomin; jaz vesela njegove odločitve pravim, da praznujeva dopolnjen 37. teden nosečnosti in po kraljevskem zajtrku se okrog 10h odpeljeva v Celje po nakupih. Moje počutje tako kot v zadnjih dneh - nič posebnega. Ko pa je mož odnesel v avto nekaj vrečk in sem ga čakala sredi nakupovalnega centra, me je prešinila ostra bolečina v spodnjem delu trebuha. Za trenutek mi je vzelo sapo, potem sem pomislila, da je to morda popadek. Hm... in če je, bo minil. Čakam, da bolečina mine, a le-ta kar traja. Ko pride mož nazaj do mene,me vpraša, če me pelje v porodnišnico. Ah, ženske rojevajo po 20 ur, pri prvi bolečini pa vendar ne morem kar takoj v bolnico. Do avta pa le kreneva in komaj sem prikravsala do njega. Bolečina ni popustila še naslednjih nekaj minut, ampak je postajala vedno hujša. Ko je poklical v porodnišnico, če se lahko prideva pokazat, že skoraj nisem mogla govorit... v dobre pol ure po začetku bolečin sva prispela do bolnišnice, na postelji so me odpeljali v gornje nadstropje na pregled in zdravnica se je v trenutku odločila, da naj pripravijo operacijsko. Čez dobrih 15 minut je bila s CR Neli rojena in položena očku v naročje... sama sem se zavedela šele kasneje... ko se mi je v sobi pridružil novopečeni očka, kasneje so mi prinesli še Neli in verjamem, da sem bila tisti trenutek najsrečnejša na svetu.
Zdravnica, ki me je operirala, mi je prišla povedat, da sva imeli z Neli neverjetno srečo, da se je končalo tako kot se je, saj se mi je pretrgala maternica in bi lahko bilo usodno za obe, če ne bi prišli pravočasno v bolnišnico. Šele nekaj dni kasneje mi je prišlo v zavest, da je šlo za las in kakšno srečno naključje je bilo, da je mož ostal tisti dan doma in da sva bila že v Celju in da je zdravnica odreagirala takoj in pravilno in naju rešila...
Zdaj sem končno mami in če bi mi kdo rekel pred enim letom na moj rojstni dan (Katrinka, za seznam: lani je bila okrogla jubilejna cifra  ), da bom čez leto dni dočakala svoje sanje...... saj se še zdaj vsak dan nekajkrat vprašam ali je res ali le sanjam...
No, pa sem se razpisala. Zdaj pa k sedanjosti: od sobote do danes sva bili spet v bolnišnici - Neli je HB v redu, meni so pa pozdravili uroinfekt z antibiotiki. Končno spet doma - joj, kako je luštno. V porodnišnici sem danes zjutraj videla in govorila s chebellco; je rekla, da ima popadke na nekaj minut. Ves dan že čakam, da sporoči, da je že rodila, sporočila pa od nikoder- ubožica, ful mislim nate, pa ne upam gnjaviti po telefonu - kdo bo pa bral smsje, če je tik pred porodom, a ne?! Upam, da boš kmalu rešena bolečin in se spoznaš s svojo punčko...
Zdaj se bom pa res poslovila... je treba Neli nahranit. Nočka.
_____________________________
1. julija sva te le dočakala... Neli, detece najino...z očijem se sploh ne spominjava več, kako je bilo brez tebe...
|
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi.
Več o tem
Natisni
v tem tednu sem pozabla, da sem noseča (no trebuh me mal spomne), itak delam 100% (da bi mela frej naslednji teden
optimistka). 
če boš naslednji teden spet naoklol, mam spet ob 9ih, se javi za kafico pa dozico spodbudnih besed
. Vas pridno berem in čestitam vsem mamicam ter držim pesti za vse, ki še čakate na svoje 
JULIJSKE NOSEČKE 2009 
; +10kg;99cm 
;+4kg; koruznica;93cm 
točen. 
cestitke
: 
Včeraj sem imela PDP, sem bila na CTG-ju, pa ni pokazalo še nič popadkov, pregleda mi pa niso naredli. Zdaj sem pa naročena na CTG v ponedeljek (če ne bo kaj prej
