ronja
|
naš šolski sistem je dobesedno v k-u.r_c.u. Vsa tekmovalnost, ki je naravnana s strani šolstva, priganja otroke, da so "čim boljši" ves čas, ker po mnenju našega šolstva, so lahko uspešni samo tisti z odličnimi ocenami. In ker starši mislijo, da so lahko srečni samo tisti otroci, ki imajo na koncu končan faks,,....
ma, jaz pa mislim, da ni tako in da je vseeno veliko na nas, starših... Vsaj upam. Sama sem bila sicer odličnjakinja (a je kdo dvomil? ), tudi na tekmovanjih mi je kar dobro šlo, vendar je bilo zame vse to bolj "bytheway" - primer: zadnjič sem pospravljala ene stare zvezke in najdem mapo s svojimi priznanji iz tekmovanj ipd... in sem videla celega vraga zadev, za katere se sploh ne spomnim, da sem šla tekmovat - pa sem zmagala ! Sploh nisem mela pojma, da smo recimo meli tekmovanje v logiki, pa sem bila parkrat prva! Skratka: po moje je zelo važno, koliko se starši veselijo vseh teh uspehov z otrokom oz. koliko je to zanje tudi njihov uspeh in koliko ga spodbujajo oz. forsirajo. Mene moji niso nič, niso mi branili it na milijon stvari, niso pa mi ponujali ničesar. Če sem kje zmagala fino, če nisem tudi prav. Najbolj se spomnim enega tekmovanja, kjer sva bila s sošolcem čisto med zadnjimi (je bilo tekmovanje v parih) - ampak mela sva se pa tako dobro takrat, da nisem nikoli pozabila...
Slab uspeh v šoli pa opravičujejo z njihovim domnevnim nadpovprečnim IQ-jem.
Samo tole pa ni glih logično... Ok, nekateri geniji res po svoje razmišljajo in imajo zato mogoče težave, ampak večinoma imaš z nadpovprečnim IQjem manj težav v šoli in večji učni uspeh z manj truda. (Preverjeno ) Aha, saj vidim, da je znanstvenik to že razložil - kot pričakovano, se strinjam z znanstvenikom .
|
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi.
Več o tem
Natisni
