Anonimen
|
Meni pa ni bilo prijetno jih slišat. Pa ne mislim, da nebi imela sebe rada ali karkoli. Z mano starši NIKOLI niso govorili o spolnih odnosih ali kakršnikoli tematiki povezani s spolnostjo ali odraščanjem.
Ko sem dobila prvo menstruacijo (o tem se z mamo itak prej nisem nikoli pogovarjala), sem skrivala oblačila, ko jih je mama videla, se je najprej drla name kaj je to, potem me je sicer objela, ampak kako naj si otrok potem misli, da je to nekaj normalnega Druga stvar, seveda mi je bilo potem nenormalno nerodno it kupit vložke, mama mi jih pa tudi ni kupila. Rekla mi je, naj ji rečem, če bom rabila... Kako naj ji rečem, če z njo nisem vajena govorit o teh stvareh...
O seksu nikoli, o zaščiti nikoli... vse sem se naučila iz knjig, revij, tv, od drugih. Ko sem zanosila, mi je bilo tako težko povedat, da sem noseča (pa nisem bila tako mlada, tudi s partnerjem sva bila že 5 let skupaj).
In kako naj bom potem vesela, če slišim moje starše vzdihovat???
... če bi jaz imela deklice, bi jim nakupila vložke na zalogo, jih spravila v omaro in polnila zalogo, da jih nikoli ne zmanjka. Razložila bi jim o menstruaciji, pa naj se je veselijo, praznovale bi njen prihod s kakšnim nakupom novih cunjic ali kaj takega. O kontracepciji bi jim pa itak povedala vse.... Pa nikoli, nikoli si nebi dovolila, da mi otroci česa nebi upali povedati ali vprašati.
Pa saj zdaj sploh ni tako črno - z mojima fantkoma mi ni težko govoriti o telesu (sta še dokaj majhna), pa kako nastanejo otroci, tudi v spolnosti sva z partnerjem daleč od zavrtosti, o seksu se tudi pogovarjava, eksperimentirava...
Razen s starši se še vedno ne morem pogovarjati o takih temah, vem, da seksata, pa mi jih vseeno ni prijetno slišati...
|
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi.
Več o tem
Natisni
...pa sta me malo napizdila...ker potem ni bilo brateca
