ronja
|
sonček, nikoli. Mami pa sestra sta hodili, ko sem bila jaz še otrok, ampak onidve nista preveč natančni in vztrajni, to je pa pri šivanju precej odločilno... Jaz sem potem po njima podedovala en šivalni stroj v uporabo in pa eno tono bež blaga (oz. raznoraznih peščenih in olivnih barv , nič pisanega in nobenega jersija, grrr, ampak ajde, podarjenemu konju se ne gleda v zobe ) in sem začela šivat. Sem se hotela vpisat v tečaj, ko mi je mami posodila stroj v uporabo, pa je bil že poln. No, se mi ni dalo čakat do naslednjega tečaja in sem kar začela šivat. najprej sem se mislila vpisat čez 2 meseca, ko je bil naslednji tečaj, vendar sem do takrat že znala šivat in ni več melo smisla. In pri tem je ostalo . Popolni samouk, torej. Net pa šivalni stroj, več res ne rabiš . No, jaz dolgo tudi neta nisem imela, pa sem samo malo improvizirala. je pa net fajn, se kaj novega naučiš...
Danes bom verjetno naredila rjuhe za Ronjino novo posteljo, da bova jutri zrihtala do konca otroško sobo - v nedeljo sem namreč naredila zavese za na steno za otroško sobico (kot sem se že pohvalila: 50 metrov šivov!!!) in bi rada zdaj končala vse skup, da sešijem vse posteljnine in se mi sprazni ena omarica z blagom. Pa da lahko začnem spet šivat razne prčkarije, ker to rajši šivam, pa nikoli do tega ne pridem, ker imam polno teh velikih projektov za naredit...
Sicer pa razmišljam, da bi naredila še kak sladoled danes...
|
Natisni
. Kobiličji sendviči pa tudi. Sem spekla ogrooomno keksov (dvojno čokoladni), pa jih skoraj nič več ni - čudni so ti keksi - sublimirajo, al kaj?
) še ni, tako da ne morem primerjat - sicer pa ne vem, če se bom spomnila, kako je bilo... Vem, da sem mela od vedno fuuuul boleče, tako da če se bo kaj spremenilo, je sprememba dobrodošla
