blaža
|
ko sem bla prvič na klistirju, niti razmišljala nisem kako bo, ki me je vse bolelo. Ajaj pa pol, ko me je tam sestra na vc-ju pustila, sem mislila, da je pozabla name, mene je pa tako zvijalo, da je blo kar veselje. ma cel cajt sem študirala, da sej sem se ščistla in da me je sigurno pozabla. No drugič sem se pa tako hitro odpirala( v roku 30 min iz 2 cm na 10cm) in sem hitro opravla na vc-ju, pa jo kličem, po 15 min, da jaz bi šla v porodno, pa mi teži, da ne še, da bo šel klistir po mizi, pa jaz , da ne morem več zdržat,... v glavnem se me je usmilla in me je pregledala še enkrat, pa nič ni rekla, je rekla, da se lahko grem stuširat, pa v porodno. pa sem se obesla na rdeč zvonček zravn tuša SOS, kot noterdamski zvonar ene 3x, ( ker jaz nisem slišala da zvoni oni pa očitno so), pa prilavfajo dve sestre, sem mislila, da mi bo ven padu otroček. Ma vseeno nisem štekala, da je to že to, sem mislila, da bo sigurno še par ur trajalo, ker je rekla pred 2o min, da sem 2 cm odprta. No in grem v porodno, pa reče babica, no noge gor!! Ma halooo, kaj je že?? ; ma sem bla vesela, je pa res skoraj ven padu. še dobro, da se me je usmilla tam na vc-ju. Aja je bla pa obakrat porodnišnica Izola.
< Sporočilo je popravil blaža -- 15.6.2009 19:25:32 >
_____________________________
Tvoj čas je omejen, zato ga ne zapravljaj tako, da živiš življenje nekoga drugega! Naj hrup drugih mnenj ne utiša tvojega notranjega glasu! Steve Jobs
|