Klemy82
|
Hej, bejbe... neki me matra pa ne vem, kaj nej... lahko mal pojamram?
Pa kak pametn nasvet je tud dobrodošel.
Torej, moj dragi ima starejšo sestro. In ona ima dva otroka. Punčko, staro 8 let in fantka, ki je star 3 leta. In jst, kot občasna varuška in oseba, ki imam oba pikeca nadvse rada, ne morem preko dejstva, da sem opazila, da ima njuna mamica ene čudne vzgojne metode. Oziroma, če sem bolj natančna, ima zelo različen odnos do posameznega otroka. Sicer jaz, kot ne-mamica nemam prava da glasam in se vtikujem, ampak se mi pa ne zdi prav in imam občutek, da bom enkrat eksplodirala in ji povedala, kaj si jst mislim, s tem, da bo zamera velika in surla dolga do Pakistana.
Da razložim, o čem govorim...
Mlajši je za moje pojme en totalno podivjan in razvajen otrok. Mama ga non stop vlači po rokah pa moj pikec pa moj sonček pa moj mucek pa moj... vsakič, ko mali piskne že prileti kaj mu je... vse, kar se mu sprdne, dobi iz prve, če ne se gremo jokat, pa dobi iz druge. Tudi, ko se igra s sestrico in kaj ušpiči, ga nikoli ne krega, vedno je punca kriva, tudi če ni. Njen pikec je pač angelsko dete. In to angelsko dete je že samo pogruntalo, da mora samo rečt da mu mala "gaja" in da jih bo punca slišala in da bo kaznovana, brez da bi jo kdo kaj vprašal, kaj je bilo.
Zadnjič sem ga lovila, ker mi je skor na cesto skočil in sem ga kregala, da ko smo na sprehodu, ne sme sam tekati in da mi mora dat rokco, tega ne bom pozabla. Ker me je skor kap na licu mesta. In mali me je takoj zašpecal, da sm bla huda in ko sm povedala kaj je bilo, je že vriskala pa ga po rokah vlačla, da bogi pikec mucek...
Punčka je ful pridna, občasno ga kaj ušpiči kot vsi otroci, ampak ona zmerej pokasira eno tono dretja za vsak prdec. Za pozornost mamice se mi zdi, da se niti ne trudi več, pokliče pa če ni nič se obrne pa gre stran.
Mali pikec ji je vse, za tastarejšo pa...hja, včasih tud vpraša ne, če je bla pridna al pa kaj je jedla, za tamalega ji morm pa do minute raportirat kaj je blo pa kaj je jedu pa kje smo bli pa če je kakal...
Za zjokat. Res. Kar srček se mi trga... in tudi punčka se je spremenila. Ko sem prišla k tej hiši je bila normalen živahen otrok, zdej je pa taka.... resna pa tiha.
Višek je bilo ta vikend, in to mi še vedno ne gre iz glave in se skos grizem, da bi mogla kej rečt... Praznovali smo rojstni dan in imeli piknik. Ona pride s tamalima dvema, punčka je takoj potožila, da jo boli glava... mamica se je s tamalim zapodila v travnik trgat rožice. In sem šla s punčko noter pa sva gledali risanke.
Drage moje, od dvanajstih, ko so prišli pa do treh, ko sva gledali risanke, ni prišla niti enkrat pogledat kje sva, kaj delava, kako se počuti, če bo kej jedla, JAZ sem ji skuhala čaj in ji izmerila vročino.. in je imela čisto malo vročine...37,3. Jo vprašam, če bi kaj jedla in je rekla, da bi piškote. In sem šla ven po piškote... ona je skakala s tamalim po travniku... potem sem ji povedala, da ima mala vročino pa je samo uč vrgla na termometer...kao, oh, sej to pa ni nič... in dala malemu za jest. Niti pogledat je ni šla. Punčka je zaspala, zvečer so pa šli.
Včeraj pridejo na obisk in mala me je tako objela, da sem kar solzne učke dobila. Otrok čuti, kdo ga ima rad. Res se mi smili mala, ni fer, res ni fer, da jo mama zanemarja.
Čem kaj zinit? Nočem izpast ena pametnjakovička, ki se vtikuje v stvari, o katerih nič ne ve... smili pa se mi otrok, ki ni nič kriv in bi rad samo malo pozornosti od lastne mame.
_____________________________
Jst.
|
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi.
Več o tem
Natisni
