lara light
|
Zlate mamice, dan!
Samo, da malo pokukam...mala dva hlebčka spita kar na tleh na pouštru , čakamo patrnažno, da jih stehta, upam, da jesta dovolj.
Hvala za vse čestitke, zlate ste!
Par besed glede odhoda v Rim: lepo mirno ninam, moj se mi je pred kratkim pridružil, je nočna ptica...ležim na boku, kradem mu odejo, ker sem obilna kitovka...se obrnem na drugo sran v iskanju udobnega položaja, ki ga ni in ni...in čutim nekaj mokrga. Spet ta obilen izcedek si rečem, že nekaj časa sem imela mir pred njim...še malo premaknem nogo in čutim...teče. Dragega pokličem po imenu in rečem: TEČE, izjavim mirno, spokojno, preplašeno, žalostno, ker je drugi stavek: Ne še, je še prezgodaj! On plane po koncu, jaz grem do kopalnice, lije, lije...ko je otroček medenično dobesedno lije, ker glavica ne zapira kanala. Kaj sedaj? V LJ je predaleč, pokličem v P Lj, nihče se ne javi. Nič, greva v domačo P. Tam me pregledajo, sem še zaprta, ctg kaže otročka ok. Ker dogovorjena s Cerarjem in napotnica za porod že v Lj, greva. Kar z avtom v Lj. Pot ni prenaporna. Malo boli in čutim tavelike luknje. Sedim na brisači, še teče. Moj je nemiren, a igra super skuliranega partnerja Super mu gre. Izbirava ime za fantka. Sestavljava sms-e. Pogovarjava se o žuru za najina dva. Smo v Lj. Sprejeta še ena pred mano. Čakam 3/4 h v čakalnici na stolu. Potem ctg. Prijazni. Pride starejša zdravnica, katastrofa, ker ne sliši, težko razume, ji razlagam, ji kažem izvide, hodim ven na hodnik k mojemu po dokumente, pa nesem nazj in jih spet rabi. Traja uro da uredi dokumentacijo. Jaz utrujena in lačna . Potem v čakalnico spet. Čel pol ure v porodni sobi, kjer ostanem na trdi mizi s ctg-jem do 10.30...too much meboli glava, stokam kot tista v sosednji sobi, ki rojeva. Komaj dočakam plin. Potem tema in potem se spomnim prenosa iz mize na posteljo...uuuu boli, stokam...pride moj, takoj sem budna in nič ne boli več. Sta lepa, vprašam? Lepa, pravi in mi pokaže fotko. Občutki, ki so nepoznani prevzamejo telo in duha. Starša sva, dveh čudovith otročkov. Čez par ur moram vstat. Ne vem, kako druge doživljajo to, a mene je grozljivo bolelo. Vse do 3 dne. Potem vsak dan bolje. 3 dan sem ugotovila, da sem polna notranjih šivov, zaradi endometrioze sem imela kar nekaj organov priraščenih n maternico in so jih verjetno odlepili...pa še to: prosim za odvajalo. Jaz namreč zaradi razpoka nisem dobila klistirja. In stvar se je nabirala...in 'kamenje' se mi je valilo noter in bolečine so bile neznosne...4 dan precej fajn, 6 dan domov!!!!
Sestre vse, razen ene izredno prijazne, tista ena, pa mi je otroka dvignila iz naročja kot mačko, tako na sredini ga je prijela, da so noge in glava bingljale in ga iz 10 cm spustila v posteljo...jaz v jok...ona pa ju je odpeljala. Želela sem si samo eno, domov na varno.
Nimam cajta brat, spreglejte napake, hvala.
Šibam punce, lubčka vam in sončkom!
_____________________________
Strah sega do tja, kjer se začne neizbežno; od tam naprej izgubi ves smisel.
Coelho
|
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi.
Več o tem
Natisni
kje imate enega , medtem ko kopate drugega w majhni kopalnci? 
lakota??? a ju šlankiraš?
?? čuj, daj ga mal semle pošlji, pa mu bomo lepo razložile kak pa kaj! tole pa mi sploh ni všeč! otroci so od obeh!!! drugače, kako ste? itak, da poštimaš vse 4! bravo, punca, samo je tudi meni malo hudo, ker nimaš pomoči 
ANA 2755g, 49cm in 
