brigita23
|
IZVIRNO SPOROČILO: Blancica No pozdravljene drage aprilčice ;) vidim, da veselo odhajete v Rim bravoooo Takole, sedaj imam malo časa in vam povem, kako je na svet prijokal najin mali Lan Tristan V četrtek 9.4. zvečer, me je tako nekaj čudno črvičilo in grabilo, da sem že mislila, da bom morala v P, no potem pa je vse skupaj popustilo in sem zaspala...v petek, pa je bil zame spet en tak divji dan, letala sem po opravkih, še nekaj stvari podelala, šla na tekmo...zvečer sva šlaz dragim še na pijačo, kjer so se zafrkavali, da bi bilo zelo fajn, če bi jaz kar jutri-v soboto , rodila...da to bi bilo pa res super in okrog 1 zjutraj, sva zaspala...potem pa sem se kar naenkrat zbudila in sepričnem nekaj premikat, ko začutim, da mi uhaja voda ...v tistem trenutku se je zbudil tudi moj dragi in me vprašal, kaj je...pa sem mu samo rekla...veš kaj, voda mi je odtekla...in sem vstala in šla curljajoč do wc-ja, na školjki pa voda v slapu ...no ja...moj je bil že v paniki, takoj pokonci, čistil vodo po tleh...skratka bil je prikupno zmeden in zbegan...jaz pa, ah...počasi, šla sem pod tuš, se obrila...in tako sva odšla do porodnišnice... Sprejeta sem bila ob 5.10, nikjer ni bilo žive duše... Moj je šel domov še malo pospat, da se je pripravil potem za tapravo stvar. V glavnem, sledil je pregled, jaz čisto zaprta, brez popadkov... No pa smo odšli na klistir in potem počasi v porodno...nekje ob 7.30 sem bila v porodni, kjer sem še malo poležala, dobila infuzijo in kramljala z babico, pa malo po telefonu itd...okrog 10 h sem dobila umetne popadke in takrat se je začelo...babica me je odpirala in širila maternični vrat da se je tanjšal in krajšal... (boli ko svinja - pa ne pretiravam) okrog 11.30, sem pričela dobivati popadke...prišel je moj dragi in tako se je začelo... Bbica je rekal, da če rodim okrog 18h bo super, drugače pa kar tja do ene 21h... faaaaakkkkk... no ja, pa je bila ob 14h izmena in prišla je nova babica... vmes pregled zdravnika...popadki pa vedno močnejši...pri prvi sem bila odprta kao 1 cm, pa potem 2 cm...ko pa je prišel zdravnik, sem bila že 3 cm...no in tako je bilo potem vedno bolj hudo in meni vedno bolj slabo...bila sem čisto brez moči in energije, itak da nism od prejšnjega dneva nič jedla...popadki pa ja vsako minuto...sem mislila da se mi bo zmešal...mojga sem napizdila da naj gre ven, ker mi gre na živce...da ga ne morm gledat, vse me je motilo...babica pa je bila super...res, full mi je pomagala, dihala sem globoke vdihe in idihe, kar je veliko bolje kot tisto pasje dihanje, pri katerem me je še vse bolj bolelo...tako da sem res lahko sprostila mišice med popadkom (kolikor se sploh da sprostiti)...no in potem ni šlo več...vprašala sem za epiduralno, pa je prišla anestezistka, pa je bilo že prepozno, ker sem bila odprta že 7 cm...in mi je predlagala ultivo..pa sem rekla ok..pa dajmo...in medtem ko so mi jo hoteli naštimat je naš mali že tako močno pritiskal dol, da sem tudi jaz morala začet pritiskat...in smo se samo še obrnili na hrbet...moj dragi je bil čisto out in je kr mal bluzil okol in ko je bla panika...je pogledal...slišala sem ga samo rečt...fak, glavco vidim... ;) in sem potisnla enkrat in je bila glavica zunaj ...pa še enkrat in tukaj je bil najin sinček...prelep trenutek,, ki ga nebi zamenjala za nič na svetu...bili smo samo mi trije in nič drugega ni takrat obstajalo...čas se je ustavil in bili smo eno... In tako sedaj uživamo vsak dan, vsak dan ga gledam in še kar ne morem verjeti, da je tukaj, da je z nama... Punce, to je moja izkušnja... Domov smo šli v torek, jaz sem super, šivana sem bila malo (en notranji šiv in en zunanji, nič rezana)... če pa še katero kaj zanima, pa kar vprašajte ;) Blancica hvala da si z nami delila svojo porodno zgodbo ...vidim da si imela kar težak porod, vendar se je splačalo ..zdej pa uživajte družinica
_____________________________
NAŠA SREČA JE NAŠE NAJVEČJE BOGASTVO
|