felix7
|
IZVIRNO SPOROČILO: trinity22 koliko vas je še tukaj, mislim da se zadne čase vrsta drastično krajša ... go girls, go girls no pa še moja porodna zgodba: V četrtek 12. 3. je bil za mano zelo pester dan ... verjetno se še spomnite saj sem o tem pisala tudi tukaj na RR in o tem kako da tisto noč ne grem rodit, ker sem preveč utrujena ... pa na koncu nisem imela neke izbire. Prvič sem šla sapt okoli devetih, se do polnoči nenkako naspala in potem od dvanajstih do enih gledala kot čuk po sobi ... no potem mi je končno spet uspelo zaspat in okli pol treh zjutraj se mi nekaj vlije med noge ... takoj sem se prebudila in odšla na WC, tam je še kar teklo brez pritiskanja ... vedela sem da mi odteka polodovnica in da bo tokrat šlo zares ... šla sem pod tuš, potem pa še malo na kavč in na RR ... Nisem hotela zganjat panike, ker je moj možek šele pred dobro uro legle v posteljo in sem ga želela pusti še malo spat ... pa vendar e bilo vznemirjenje preveliko in sem ga šla podrezat, ko me je videl stati tam sred noči z brisčo med nogami je zgledal malce zmedeno, nato pa se je hitro zbral, vstal, stuširal in že sva se odpravila v P. Tam so me priklopili na CTG, ki pa ni kazal niti najmanjših popadkov, čisto ravna črta ... grem na pregled k G in tam mi začne res fejst odtekat voda, kar teklo je ... G me pregleda in reče da sem malo več kot 1 cm odprta ( nič novega to sem bila že skoraj dva tedna), pa reče no gospa bomo šli rodit in jaz vsa pogumna JAAA, ko bi vedla kaj me čaka čez dve uri No tako me dajo kar v porodno(ob 4h in 8 minut) in v roku pol ure me priklopijo na umetne popadke, v tem času so oblekli tudi mojega moža in prišel je k meni in sva se še šalila okoli datuma in to ... skratka bilo je zanimivo skoraj dve uri se ni nič dogajalo, ležala sem tam, se pogovarjala ... potem pa nenadoma tako huda bolečina, da se mi je zdelo, da me bo raztrgalo ... nisem pričakovala kaj takega in je nisem sprejela, zakrčila sem se, pozabila dihat kot smo se učili in tako po pol ure postala cela mravlinčasta, sploh nisem čutila nič drugega kot blazno bolečino na 3 minute in celo telo v mravljincih, moj dragi me je masiral spodbujal naj diham pa vse skupaj ni nič kaj pomagalo, jaz sem bila zakrčena nisem se odpirala v eni uri in pol slab centimeter- skoraj nič ... no potem pa je prišla babica, mi začela prigovarjat, držala me je za roko in me sproščala ... govorila je naj bom čim bolj sproščena in naj bom vesela bolečine, ker bo tako hitro konec in jaz sem si potem vsak popadek, ki sem jih že tudi bolj pravilno predihavala to polglasno prigovarjala ( sproščena, vesela, hiter konc) no in tako sem se potem v naslednji uri odprl na 4 cm , še v naslednji pa sem bila pripravljena na porod pred iztisom so mi dali neki proti bolečinam, ki pa po mojem mene ni zagrablo, ker nisem nič manj čutla še manj pa da bi imela mal hecen občutek v glavi, kot je rekla babica ... no in potem iztis ... Tu sem se še malo namučila, ker sem vedno za malo sfalila popadek in sem potem pritiskala bolj na suho, ampak je kar šlo, pač malo večkrat sem mogla pritisnit ... babica je zelo lepo čuvala presredek, in pomagala naši pikici na svet(nič se nisem raztrgala, niti me niso prerezali) pri glavi pa me je bodril moj mož in mi govoril, kako dobro mi gre ( danes se mu še enkrat zahvaljujem, brez njega bi mi bilo veliko huje)in tako je po nekajkratnih pritiskanjih ob 9. 26 zagledala luč sveta najina Tiana, v trenutku, ko sem jo zagledala zunaj, ko je zajokala sem bila najsrečnejša in z mano tudi moj dragi, bolečine so bile pozabljene, dali so mi malo pikico na trebuh in to je bilo nekaj najlepšega ... Tudi jaz sem se pošteno razpisala, ampak drugače to ne gre ... trinity, hvala za tvojo zgodbo. Prav enostavno pa tole ni bilo...
_____________________________
Postati mama, in to še na materinski dan, je čudovito.
|