Anonimen
|
IZVIRNO SPOROČILO: Anonimen Jaz pa mislim da bi mogli take filme predvajati najstnicam... sama sem bila ene izmed mnogih "puhoglavk", ki sem bila prepričana da to se pa meni ne more zgoditi. Pa se mi je... pri 19-h. S partnerjem, 7 let starejšim, ki ni bil ravno za zgled (kriminal, lahke droge, itd...), takoj ko sem videla tiste 2 črtiči sem imela v glavi samo eno splav, splav, splav.... Takrat sem se v bistvu zavedala, da tudi s tistim partnerjem nimam preveč rožnate prihodnosti n da bom celo življenje vezana nanj... Prišla sem v bolnico, dobila infuzijo, in to je bilo vse kar sem vedela o splavu. Iskreno povedano, kake krize potem nisem imela (sem imela preveč dela da bi se rešila partnerja, ki je pričel z izsiljevanjem, grožnjami in podobno).... In zanimivo sedaj pričakujem svoje prvo dete, po 10 letih od tistega dogodka... Vmes sem na splav dejansko pozabila, sedaj prvič me obhajajo dvomi, nikoli se misem vprašala kakšno bi bilo dete in nič... sedaj pa me kar naprej mučijo tako stvari... Ne vem ali je kriva ponovna nosečnost... Sicer prav žal, da sem se tako odločila mi ni bilo nikoli, žal mi je le moje nerazmišljajoče glave takrat, in deteta, ki je zaradi tega nastradalo.... jaz sem bila tudi noseča pri 19. letih z nepravim partnerjem, s katerim sva bila skupaj le 3 mesece. Sem tudi mislila, da se meni ne more zgoditi. Jaz sem šla na mini splav, kjer so mi vse delali na živo. Nobene narkoze - nič..... samo sesalec notri pa gremo No, tudi jaz sem redkokdaj sploh pomislila na to, kako bi bilo, če bi otroka obdržala.... priznam pa, da sem med nosečnostjo dostikrat potem razmišljala, ampak sem vedno vedela, da je bila takrat to prava odločitev. Sedaj, ko sem že mamica, nikoli o tem ne razmišljam več..... verjetno tudi ti ne boš več.
|