ronja
|
kaj pa ce ga nisi poznala vnaprej...pa je blo na zacetku vse ok ...recimo pri meni je ze blo hehe, jaz sem ful cvikaš glede fantov, dolgo rabim, da koga spustim tako zelo blizu - skratka, vsi moji fantje so bili prej moji prijatelji, 2 od 3 celo sošolca. Skratka smo se poznali vsaj 1 leto in pol prej. je pa res, da nikoli ne moreš zatrdno vedet, kako bo nekdo reagiral v nepoznani situaciji (recimo ko dobiš otroka). Če ga dobro poznaš, je večja verjetnost, da boš vedel prav, ni pa 100%. In tudi je res, da te kot punco ene stvari ne motijo, ki te kot ženo/zunajzakonsko partnerko bi, ker pač živita skup in se te začnejo tičat, prej se te pa niso. Recimo meni je bilo popolnoma vseeno, koliko njegova mama njega kliče (in mi je še zdaj), ni mi pa vseeno, kolikokrat kliče mene . Vseeno mi je bilo, če vsak dan kuha za vse in pričakuje, da bo tam jedel, čeprav že par let ni, ni mi pa bilo vseeno, če je pričakovala, da bomo mi nujno vsak vikend tam jedli... itd... Jaz recimo niti približno nisem pričakovala, da bom imela kakršnekoli probleme s taščo, ko se bo prva rodila. Pa sem jih imela in to precejšnje (se je vtikala, skoz bi bila tu in nikoli ne bi šla domov - ne živimo skup, hvalabogu). In takrat sem pač jasno povedala, da takega življenja ne sprejemam in da če bi se morala odločat med on in njegova mama v kompletu ves čas pri nas in tem, da ni nobenega od njiju, potem zberem zadnje. je razumel in se zmenil . Dokler nisem bila dovolj odločno jasna, pa se je tudi on bolj prijazno menil, ona pa ni hotela nič razumet, niti se zmenit (je zbežala v drugo sobo in jokala), čeprav je dobro vedela, zakaj se gre. Zdaj sem mislila, da bo čista kriza, ko se je rodila druga , je pa vse super . Skratka, lahko ljudi poznaš (tudi njo sem poznala že 8 let prej, predno sva imela prvo punči), pa se zmotiš za 180 stopinj... Ampak ljudje se tudi spreminjajo, hvalabogu. Ampak šele takrat, ko res vidijo, da njihov sistem ne dela in je njim zato hudo.
|