MLADAMAMICA
|
IZVIRNO SPOROČILO: gita10
Midva imava še vedno srečo, da se imava še vedno rada, da obožujeva svojega otroka, ki zna oba jezika, sicer je krščen toda pozna njihovo vero, svinjsko meso mi že tako ali tako prej ni odgovarjalo tako, da to me sploh ne moti če tega v naši kuhinji ni, ampak očitno je dejstvo da z starostjo bolj ceniš svoje in te bolj vleče domov ali mislite, da mu ugodim in letos dopustvojem pri svoji tašči. ( si lahko mislite!!!- dopust pri tašči ).
Poudarjen del je bistvo. no, pa bom spet o nama. midva sva oba bosanca, on sicer priseljen, jaz rojena tukaj, pa se pozna razlika. ampak, kuhava oba, cistiva oba, skos sva skupi, nisem doma,... in ja, to je njegovim cudno ampak to naju ne zanima. ne financira naju noben, noben ne ve, kdaj sva skregana in kdaj srecna, noben ne ve kdaj mava denar in kdaj sva brez... torej noben ne rab vedet kako je pri nama doma. in v bosni je cudno ze to, da je on ob men, takoj je papak, ampak midva sva tko vajena in ziviva svoje zivljenje in srecna sva v tem, zato me niti najmanj ne zanima kaj si kdo misli.
glede bih oz letovanja tam je pa tako. midva greva skos en teden v bih in en teden na morje ker ma dva tedna frej. s tem, da ko sva v bih (pri njegovih starsih) greva "potovat" po krajih, ki jih jaz se nisem vidla. in verjem, da je full dobr. bla sva v travniku (mestece, ampak starinsko in lepo), bihacu, sarajevu,... no zdej sva se zmenla da greva za prvomajske v mostar, zenica, bugojno... in tko gre cajt in si v bosni.
hkrati pa moras razumet, da ga vlece predvsem to da vidi starse in druzbo. mojega vem da vlece to in mu ugodim tako da greva vsake dva meseca cez vikend dol. in je prov fajn, v dveh dneh ne strezem nobenga  in se spocijem. jaz mam svojo mamo tu in mi je veliko lazje, vidim jo vsak dan, on pa ne in tudi ko se mi kdaj ne gre dol, grem zato ker ga imam rada in ker kot ti pravis nocem da gre sam 
no sem se full razpisala in upam da razumes jedro in zakljucek
|
Natisni
Sem kar sem, to vsak ve zase, če pa si se odločil, da greš v tako vezo, moraš pristat na 100% kompromis (npr. vsi prazniki ali nič!). Najbolj se mi pa zdi, da se zatakne pri veri, ko enkrat pride dete... Tu sem pač mnenja, da enostavno pustiš otroka, da se sam odloči, ko odraste, glavno je, da ga vzgojiš v ljubečega in poštenega, kar pa narekuje vsaka vera.... 
Zdej vsaj vem od kje tolk vicev.... 
