Gina
|
IZVIRNO SPOROČILO: Mišni IZVIRNO SPOROČILO: Gina Pa ne strinjam se s tem, da ne bi nič naredil, če ga ne bi vlekli. Bi naredil. Prej bi naletel na resen problem in prej bi ugotovil, da življenje ni praznik, kjer te en vleče in še pravi čas bi ugotovil, kako ostat na dvojkah. Svojih lastnih dvojkah. Pa saj ne bi bil na dvojkah. On je z njeno pomočjo bil na dvojkah. Je pa res, da se je ona sekirala, njemu se je pa ... Ma res ne vem, če bi ta otrok OŠ naredil. Ali pa od ene druge sodelavke, na primwer. Ta je pa zdaj v 3. razredu in fuuuul s težavo bere. Mu ne gre in ne gre. Sestrica je v 6. razredu, no problem, brihtna, vse sama naredi. A ta otrok, ta v 3. razredu, ta vso nalogo nosi iz varstva domov. Ta starejša ni nikoli, je vse tam, naredila. Ta ne naredi nič. Tako da se celo popoldne potem z mamico gresta šolo, delata nalogo in bereta. Pa skozi joka zraven, ko bere. Pa tolče z nogo ne vem kam. V glavnem živa groza. Pa bereta res čisto vsak dan, tudi med počitnicami. Ampak ta otrok še vedno tako slabo bere, da ne more nobene matematične naloge naredit, ker ne razume, kaj prebere. No, kako bo tak sam delal? Jaz ne mislim, da je treba otroke pustit, pa kar bo pa bo. Treba jih je "rinit" naprej, samo ne rinit tako, da se z njim učiš namesto njega. Prav je, da se zanimaš za reči, da ga kontroliraš, da mu razložiš, če ne zna. Ampak ne da se z njim učiš. Ja, res je mišni, bil bi tale fant od tvoje sodelavke najverjetneje nekaj časa na cvekih. Toliko časa, da bi pogruntal, da mora nekaj naredit zase. Ne more pogruntat, da mora nekaj naredit zase, če mu ni treba nič naredit, če naredi mama namesto njega. Enostavno ne more. In ja, verjamem, da je najtežja stvar na svetu ga pustit s cveki in zahtevat, da jih popravi. Problem je, ker očitno starša ta otrok ne upošteva, se pravi starš nima nobene avtoritete, otrok raste gor sam kakor se njemu zdi in kakor zahteva in drug problem je, ker vsakič ko bi moral nekaj zase naredit, izsili starša, da on naredi namesto njega - starša ne spoštuje niti ne upošteva, vrti ju okrog prsta - a to je kaj dobrega? Nekje sta falila že prej najbrž. Bad, bad, bad....je to, kako hudo škodo mu delajo. V veri da delajo dobro. Ma vsaka vzgoja je težka, presneto težka stvar, in najtežje je gledat otroka, ki "trpi". Ampak če ga nisi sposoben porinit v nekaj in zahtevat odgovornost, boš dobil presneto nekaj neužitnega ven. Kaj pa vem, tako jaz to vidim. Kar se tega drugega otroka, ki ga opisuješ, v tretjem razredu... Ma tolk brat, da mu priskutiš šolo je pa res spet druga skrajnost. Pa kaj, če v tretjem malo slabše bere? Pa kaj, če ne naredi besedilne naloge (a veš kolk je to nekaj izjemno težkega še za zelo talentirane otroke, ki obvladajo logiko in abstraktno razmišljanje, kaj šele za povprečnega in kaj šele za nekoga, ki mu gre to malo težje že itak!!?) ? Besedilne naloge tudi niso pogoj za to, da bo otrok znal seštevat in odštevat in poštevanko - slednje je mnoooooogo bolj pomembno v 3. razredu, kot besedilne naloge. Branje...še to, na začetku 3. razreda obstaja vedno še kup otrok, ki ne berejo gladko in še večji kup otrok, ki daljših besedil ne berejo z razumevanjem, tkao da ni čist nobene panike ta hip, da bi bilo treba brat in brat do slabe volje in priskutenja šole. Tukaj gre morda spet za pričakovanja staršev, ker je ta velik vse to obvladal. Pa kaj potem, bo pač malo manj dosegel - šolskega. Saj šola ni merilo za pamet niti za sposobnosti. Pričakovanja so tukaj problem. pričakovanja staršev, morda tudi ena zelo storilnostna učiteljica kje zadaj...ki bi imela tudi same odličnjake, pa še vse preložila na starše....kaj pa vem, ugibam, lahko se pa motim. Saj ti pravim mišni, ne gre za nerazumevanje reči, jasno jih vidim, gre za druge sorte razmišljanje, filozofijo imam drugo.
|