|
RE: mamice 87,86,85letnik ŠTAJERKE 13.12.2008 17:57:08
|
|
|
|
majar.
|
tudi jaz sem rodila v mariborski porodnišnici, pa naj povem kako je bilo... zgodilo se je 1 teden po prihodu z morja in točno 1 mesec pred rokom... še zdaj ne vem ali je bil za prezgodnji porod kriv dopust ali kaj drugega. preden sem šla spat, sem mojemu pravila kak čuden občutek imam v trebuhu, kot da bi imela M krče, meni pa tudi malo jasno, da bi bili to popadki. ko bi vsaj kdo povedal pribljižno kk to zgleda... ob 4ih zjutri se zbudim cela mokra, grem na wc, se umijem, preoblečem in grem nazaj spat sem že mislila, da sem se polulala, buča jst. pa se mi v roku pol urce nardi isto, sem prov čutila kak je šla voda iz mene, zbudim sebata in mu povem. nama nč jasno, kdo bi pa pomislil, da je voda odtekla, ko sem pa imela še cel mesec pred seboj... pa greva za foro na internet gledat, nč pametnega zvedla, pokličeva še v porodnišnico, kr tk mal za foro, pa mi rečejo naj pridem na pregled-ura 5 zjutraj. v porodnišnici me pregleda ena stara koklja, joj kk je z mano delala, kot da bi bla žival. pa mi najprej reče, da ni nič, pol si pa hitro premisli pa pravi, da bom rodila. danes? jutri? kdaj? noben ne ve.... me dajo v porodno sobo, voda teče iz mene v slapu, kar naprej sem bla mokra in še vedno nič vedela... no pol sem okrog 4ih popoldan zvedela, da bom mogla rodit, ker dojenčel pač ne more brez vode v trebuhu in mi potisnejo not neko tableto, da bi se počasi že začelo. pa se ni... ob šestih popoldan sem bila odprta komaj za 1 prst. ej, po resnic povedano nisem vedla kaj to pomeni... rodit sem šla brez pojma o pojmu, ker v svoji nosečnosti še nisem prišla do tiste točke, da bi študirala o porodu. tud pribljižno nisem bila pripravljena. ne psihično, ne fizično... no, in potem se odločjo za umetne popadke, to je pa nekaj najhujšega. ha ha kaj praviš smejčica? ne vem kako je ponavadi, jaz sem dobila dvojne in potem se je počasi začelo. bolelo ko in sem mislila da je to najhujša bolečina kar jih je, pa je bil komaj začetek. seba je bil ob meni od začetka pa do konca in v tistih urah je bil zame nabolj zasovražen človek. ampak je vse kletvice in napade dobro in brez zamere preživel. ja to pol itak veste kak grejo popadki, jst sem tiste ta hude devala čez 5 ur. kriza, ne? in potem na koncu še 2 potiska in ob 23.00 krik tisočletja in niagarski slapovi in hana je bila zunaj moram pa povedati, da sem od 6ih zjutraj pa do 20ih zvečer poslušala krike iz sosednjih sob in si zraven mislila, pa kaj je res tolk hudo da se tolk derejo?? no, pol sem bla pa že jst na vrsti, hvala bogu. sem pa mela to srečo da me ni bilo treba šivati ker je bila naša mala bučika tako micena, da sem jo tudi takoj po porodu za minutko stisnila k sebi in so jo že odpeljali v inkubatorju... tam je moja micipici preživela noč in nič več, ker so rekli da je bila za nedonošenčka zelo vitalna in močna. kraljica! prinesli so mi jo pa šele okrog 12e ure popoldan naslednji dan, seveda. na začetku se nisva dojili, ker je bila mala prešibka, da bi bila zmožna vlečti bradavico. potem pa nama je počasi uspelo. v porodnišnici sva bili 12 dni, potem pa končno domov ...end...
|
|
|