Bi pa šla delat magisterij samo pod pogojem, da mi dajo kaj novega znanja (to je pa pri nas utopija pričakovat, če si kolikor toliko razgledana duša in imaš kaj možganov na pravem mestu, ki tudi delujejo vsakodnevno kar fejst)

Nisem brala odgovorov.. jaz ne bi dala nič denarja za magisterij. Zakaj:

- ker ne dobiš nobenega novega praktičnega znanja (vsaj na našem področju je tako in na 9/10 ostalih faksov, kakor se pogovarjam je enako)
To ne drži popolnoma, je pa jasno, da moraš moraš delati magisterij na drugi smeri, ali pa si vsaj izbrati drugo specialno področje. So faksi, ki ponujajo različne smeri in veliko izbirnih predmetov.


- ker zato nisi nič lažje zaposliv, kvečjemu otepajo se takih, ki jih je treba za enako delo več plačat (razen če si želiš res huuudo delavno mesto, kjer boš vlekla težke denarje, ampak vsi taki delajo od zgodaj zjutraj do poooooznega večera, veliko so službeno odsotni, skrata živijo samo in izključno za službo)
Tukaj magisterij nima nobene veze, če boš delal od jutra do večera, še manj za težke denarje...  Jih je ogromno takšnih, ki nimajo magisterija in prav tako delajo od jutra do večera, so službeno odsotni...

- ker si ponavadi plačan za magisterij cca 70eur več kot nekdo z visoko izobrazbo in nič ne zgleda, da bo kaj drugače, v bistvu so z novim plačnim sistemom razvrednotili magistrsko delo (ma saj če pomisliš realno, bi bilo treba plačati delo, ne pa pildke in žal pri nas pildek dobi vsak, ki ima zicleder, ap četudi ni sposoben nič profita ustvarit)
Nov plačni sistem ni v tem pogledu nič drugačen kot prej, znanstveni magisterij in doktorat imata več ali manj enako predispozicijo, s tem da so na boljšem tisti, ki so v nižjih plačnih razredih, tisti v višjih pa malce na slabšem kot prej. Sedaj je fiksen, včasih je bil vezan na količnik.

- magisterij se mi zdi potrjevanje izgubljene identitete, vsaj vsi, ki ga delajo, pa jih jaz poznam, imajo nepave vzroke za delanje le tega (iz tega stališča me magisterij ne vleče delat)
Torej imam jaz in še nekaj tisoč drugih izgubljeno identiteto?

- na večini faksov se srečuješ s profesorji, doktorji, ki nimajo pravega realnega pogleda na lajf in imajo hudo težke fore včasih, da ti zagabijo vse skupaj, delati nekaj samo zato, da bo neka seminarska narejena, pa da boš visel tam cele popoldneve, brez vsakega učinka in kakršnegakoli smisla sploh, ker tisti seminar služi nikomur in ničemur, razen kljukici na papirju, je pa poneumljanje ljudi - sploh ne štekam, kako lahko kdo to pri več kot 20. letih prenese, če že ima en faks gotov?
No nekaj profesorjev ima čist OK poglede na lajf in ti tudi kaj pametnega dajo od sebe... Po tvojem je vse izobraževanje po diplomi brez pomena, saj več ali manj povsod dobiš nek pildek...

Bi pa šla delat magisterij samo pod pogojem, da mi dajo kaj novega znanja (to je pa pri nas utopija pričakovat, če si kolikor toliko razgledana duša in imaš kaj možganov na pravem mestu, ki tudi delujejo vsakodnevno kar fejst)

Enako, jaz bi sla delat magisterij zgolj in izkljucno zaradi lastne potrebe po znanju, se bolj pa po ucenju, da ne zakrnim. Bi pa sla do konca, do doktorata, ce bi ze ze lotila tega.

In zakaj je kar naenkrat pomembno, da gre človek do konca?

Mimogrede, kdor je naredil doktorat se šele potem začne "ta pravo" lovljenje nazivov. Torej je pomemben naziv, ali kako?

U glavnem, jaz hočem magisterij, ker vidim, da se sedaj čisto drugače učim, kot sem se na dodiplomskem študijo