nejcko
|
Bom malo daljša, ampak aj ste že vajeni Prvič, brez dol se vsesti in učiti se, ne bo pozitivnega rezultata. Žal, tako je. Tudi ukiniti mu kakšno boniteto, ne bi škodilo. Predvesm pa red. Sama sem načeloma proti, da se starši učijo z otroki, ampak Jan to potrebuje. Je otrok s PP in brez pomoči ne bo zmogel. Žal. V šoli se lahko prilagajajo nejegovim potrebam, a glavnina dela je na njem in na starših. Zdaj pa glavna stvar. Vseskozi se že ponavljam, da je 4. razred za vsakega otroka intelektualni kvalitativni preskok, šok, hladen tuš; pa ne samo za otroka, ampak tudi za starše. Šele sedaj starši in otrok dobijo nek realen vpogled v delo in znanje skozi številčno oceno. Opisne ocene večini staršem ne pomenijo nič. Preberejo le "dosega cilje/standarde2 in to je to. Ne berejo dalje. Ocena pa je ena sama, taka, kot je, in pika. Nič ne piše pred njo in nič za njo. 4. razred je tudi po učnem načrtu in težavnosti snovi buldožer, ki zgazi vsakega, ki ima kakršenkoli vedenjski ali mentalni problem. Če so prej otroci skoraj tri leta samo nekaj počeli, zdaj to počnejo s tako intenzivnostjo, da glava peče. Nič več ni samo praktičnega dela, ampak se začne intenzivno delati na teoriji in abstrakciji. Težko, blazno težko za tako male otroke, ki jim, na žalost, začenja nagajati še puberteta. In otrok, ki že od prej nima razvitega zicledra in delavnih navad, po možnosti pa se spopada še s kakšno motnjo, je zelo bogi. In tretjič, negativna ocena dandanes v OŠ ni nobena redkost več. Če je bilo nekoč tako, da je bila polovica razreda 5-karjev in 4-karjev, tretjina 3-karjev, petina zadostnih (cvekarji pa so itak kajkmalu postali naši bivši sošolci), je danes sorazmerje zelo zelo drugačno. Večina otrok je v zlati sredini, nekaj izbrancev je odličnih, vsi ostali pa lezejo. In lezejo. In lezejo. Pa še kar lezejo, čeprav bi nekoč že zdavnaj ponavljali razred. ker je naš šolski sistem tak, da vsak otrok naredi OŠ, pravzaprav jo MORA narediti, neglede na to, koliko zna. Poleg vsega je učni načrt danes zasnovan tako, da se učenci ne učijo več kronološko in celostno (kot smo se mi nekoč), ampak je snov razdrobljena na prafaktorje od 3.-9. razreda. in tisti učenec, ki je zamudil osnove v tretjem, četrtem razredu, ta svoj manjko vleče naprej vsa leta. Pobira neke drobtinice, za katere sploh ne ve, h kateremu kruhu spadajo. Ker pa imajo hiperaktivni otroci ter dislektiki zelo kratkotrajen spomin, morajo vložiti neskončno mnogo napora v to, da dosegajo spodobne rezultate. Saj so brihtni, tu ni debate, ampak naš sistem za njih niti najmanj ni ugoden. Torej, plemenita, bo treba delat, ne pa okol ga srat
|