Anonimen
|
Zdravo zdravo, frajle - vse bivše so in nove . Mi je res v veselje, da se lahko javim, ker to pomeni, da smo živi in dokaj zdravi končno prišli domov. Preden začnem s statističnimi podatki, naj iskreno čestitam vsem malim dvojčkom, ki so v tem času ugledali luč tega smešnega sveta in nujihovim mamam in atom, hkrati pa želim vsem čim manj stresno nosečnost in na koncu čim bolj zdrave otročičke. No, zdaj pa podatki za statistiko: 3. 10. sta se s carskim rezom rodila Maj (41cm, 1470g, 11:20) in Mak (43cm, 1835g, 11:22), oba vodličnem stanju z oceno 9. Potem se je pa čez noč stvar zakomplicirala - Maj je bil očitno prešibak in mu je zmanjkalo moči za dihanje, začela se je dihalna stiska in posledično seveda njegovo bivanje v inkubatorju - z masko za dovajanje kisika, sondo za hranjenje, katetrom za infuzijo ... Kasneje je bil za kaka 2 dneva celo intubiran. Tri tedne so si sledili vzponi in padci, vzponi in padci - je kazalo na bolje, pa se je stanje spet poslabšalo, pa spet bolje, pa spet slabše... Mak je bil medtem pri meni v sobi in se je ves čas dobro držal. Vmes nam je v Himalaji umrl še sošolec iz srednje šole, ki smo ga imeli vsi srčno radi. Tako da o sebi in svojem psihičnem stanju in momentih, preživetih na otroški intenzivni sploh ne bom izgubljala besed. Sem poskušala ostajati močna za vsako ceno, pa mi ni čisto vedno uspelo. Ampak ker je v tem trenutku najvažneje, razen za našega Miho se je vse skupaj dobro izteklo. Maj in Mak sta ok, Maj še vedno malo hiti z dihanjem in občasno ugreza spšodnji del pljuč, ampak verjamem, da se bo sčasoma tudi to uredilo. V nedeljo je bil zelo lep, topel in sončen dan, po enem mesecu sem spet zadihala zunanji zrak, mala2 sta prvič videla sonce in občutila veter ... Zdaj smo doma, trenutno pri mojih starših, ker je v Kamniku še vedno gradbišče, in nam gre v redu. Pridna sta in luštna. Lepo jesta in rasteta. Na žalost nimam dovolj mleka, da bi ju oba prehranila, tako da kombiniram dojenje in adaptirano mleko po steklenički in čakam, da dobim črpalko za molzenje, in tako zmanjšam količino adaptiranega mleka. Njun tata je zaenkrat videl samo Makovo fotko, in upam, da se bo tista viza kmalu uredila. Za Sašššo vam lahko povem, da so z Ajdo in Živo tudi v torek že prišle domov in so v redu, kaj več bo pa že sama napisala. Drugače pa lhko izrečem le veliko pohval na račun ljubljanske porodnišnice - ni mi bilo težko biti cel mesec tam, se mi zdi da se sestre, strežnice, čistilke ... na oddelkih res trudijo, da bi bile razmere čim boljše, medicinsko osebje na EINT je pa itak poglavje zase - nisem mogla verjeti, s kakšno skrbjo in nežnostjo se lotevajo svojih malih pacientkov. Toliko zaenkrat, grem še nekaj skuhat, potem bo pa itak že treba v previjalno-hranilno akcijo . Lepo lepo se imejte, pazite nase in na male , držite se.
|