linči 312
|
moje mnenje je pa tako: najprej je pomembno, da je vajina veza trdna. kar pa v bistvu nikol ne veš, do konca po moje. sklepaš že lahko, ampak veš zagotovo pa ne, ker je v življenju veliko preobratov. no in zdaj k bistvu. tud moja mami je imela mojega brata, ko je komaj dopolnila 18 let. in lej ga zlomka, šele po dolgih letih sem potem prišla še jaz, zelo težko pričakovana. ko sem bila jaz v njenih letih, je vedno govorila, da moram pazit, pa da moram prej šolo končat (sama ni potem faksa končala, sam je blo res težko, ker je mogla poleg brata skrbet še za starejšega člana naše družine, pa pol zame, pa,... v glavnem ni blo nikol časa). ampak morm pa povedat tud to, da sta z mojim tatkom srečno poročena že 44 let, pa da mi je večkrat povedala tud, da nikol niti pomislila ni na splav, ko je nosila mojega brata. in da bi vse vsekakor še enkrat ponovila, če bi še enkrat bilo tako. no in drug primer: kolegica je stara 23 (malce starejša sicer od tebe, ampak oprosti res se mi ne zdi tolk zlo) in pričakuje že drugič, sedaj dvojčke. no za konec pa: kaj za vraga druge briga kolk si stara. če si si otroka želela in si naj tud pripravljena, kje je pol problem. hvala bogu, da so še tako mlade punce, ki si želijo otroka. naj se cela družba raje briga za tiste, ki ga namenoma nočejo imeti (govorim o tistih, ki ga nočejo ne ne morejo, ker je to zeeeellllloooooooo velika razlika). ker kdo bo pa podpiral naš pokojninski sistem , pa kaj to čudno družbo nič ne skrbi, da bomo slovenčki izumrli . a ja, prej je ena pisala, da jo je neka sestra v porodnišnici nadrla, ker je kao premlada. pismu si naši zdravstveni delavci preveč dovoljo. kaj pa njo briga kolk je kera stara, važn da dobro skrbi za otroka. ponavadi se take mamice tud hitreje postavijo na svoje noge, ne pa da doma na račun svojih staršev živijo do 30 leta ko ko bajagi študirajo, sicer pa počno vse drugo, in so kao v velik ponos svoji družini. no po 30 letu pa mame takih deklet začno jamrati, da bi rade ble babice in bla, bla, bla,.... torej: iskrene čestitke, da sta se odločla met otroka. pa upam, da vaju prehitro ne mine in se odločta še za kakega maksimalno uživaj v svoji nosečnosti in hod po svetu ponosno z dvignjeno glavo kot pav, kajti to si tudi zaslužiš, saj boš podarila novo življenje. in le to nekaj šteje!
|