Anonimen
|
ŠE ena zgodbca, kakšne kure in egoisti so ljudeje: ene 12 let nazaj sta se na eni vaški vesleici dva stepla, na koncu je še eden drugega zabodel z nožem v trebuh. Nobeden od njuju ni bil ravno angelček, ampak vseeno. Ta pretep je videlo med 300 in 500 ljudi. Jaz ga nisem, videla sem samo zaključek, kako je eden nekaj pobiral po tleh, drugi pa se je z brisačo okoli trebuha s smehom vsedel v avto s kolegi in odpeljal. Prišla sem, ker mi je o pretepu rekla sestrična, potem sva skupaj poklicali še mojo mamo in njene kolegice, ki so med. sestre, da bi pomagale, če bi bilo treba. Policaji so prišli ravno tisti trenutek, ko so se odpeljali z avtom. Nato so naredili poizvedbo med vsemi udeleženci: nobeden ni videl ali slišal nič . 300 ljudi???!!! No, izkazalo se je, da je ranjeni hemofilik in bi skoraj izkrvavel. Torej naknadno se je izkazalo, da se je le nekaj dogajalo, samo 300 prisotnih je bilo očitno slepih in gluhih? Naslednji dan so do mene prišli kriminalisti, povedala sme jim svojo stran zgodbe, pa mama in njene kolegice že prej, konkretnih podatkov itak nismo imele, ker smo prišli ob koncu. Napotila sem jih k moji sestrični, ki je videla cletono zgodbo. In glej ga zlomka, čez nekaj ur me kliče stric in nadira, kako si drznem, da jih vpletam. Pa mu je moj ata povedal en par o morali in vrednotah, o varovanju žrtev in ne krivcev. Šla sem tudi k sodniku, ponovila svojo zgodbo in tu je bila za mene zadeva zaključena. Uf, in glej ga zlomka - še vedno sem živa, nič se mi ni zgodilo, nobeden mi ni grozil,... Kdo bi si mislil, a? Ostal mi je samo grenek priokus, da je velika večina ljudi egoistov brez jajc in ti v taki situaciji ne bi priskočili na pomoč. Zato pa je toliko kriminala in so žrtve nezaščitene - ker priče nočejo pričati zaradi bog vedi kakšnih neracionalnih strahov. BTW: po zakonodaji je vsak državljan, ki sumi, da se izvaja kaznivo dejanje ali mu je priča, dolžan to prijaviti ustreznim institucijam.
|