|
RE: Julijske čveke, 2008, II. del 21.10.2008 21:59:58
|
|
|
|
neboglasnica
|
Naša Ana je bila stara leto in pol, ko ji niso in niso postavili prave diagnoze. Začelo se je z obiskom pri dežurnem zdraniku . vnete očke in ušesa, dobimo A. V torek pregled pri njeni P, takoj stran A, nima vnetih ušes. V četrtek jo mož ponovno pelje k P, dobi močnejše svečke. V petek jo pregleda druga P, nič. Čez vikend je bila moja pupa čisto že apatična, še nasmejala s eni več. Ko je svečka prijela, je bila pol ure tako tako, drugače je samo ležala. V pon popizdim (sorry, še danes me pogreje) in jo spet odpeljem k P. Že sestre v sprejemni so rekle, da je bogica. Začuda me takoj vzamejo naprej. Izmerijo kisik v krvi - 86 %. Takoj pokličejo taksi in via pediatrija. Pripeljem se tja, PLAČAM 1000 sit, greva noter, izpolnjujem obrazce, ko ji sestra ponovno izmeri kisik. Pa reče: gospa, boste potem pisala, gremo!!!!!! S kisikovo bombo tečemo po stopnicah....in ena sestra modruje, da bodo posledice ne možganih. Še danes ne vem, kako sem uspela z ANo v naročju, objokana, pritečt do drugega nadstropja. Potem pa kot v filmu: zavesa, 4 sestre, 3 zdravniki in 7 injekcij. MAla tudi jokati ni mogla, saj je imela samo še 83% kisika v krvi. Skratka za nameček me še naderejo, kje hodim toliko časa, da bi jo čez dve uri v krsti odnesla. Halo??? PA slikanje pljuč: kako je stala sama pred rentgenom, s tistim zaščitnim oklepom okoli ledij, groza... Vam prilepim eno kasnejših fotk - parira s tistim linkom glede petk za male pupe. Tole je pa meni ena najljubših fotk!
|
|
|