ronja
|
Po moje se morata za skupno živeljnje in resno zvezo, otroke in tako oba odločat skupaj in si to oba vsaj približno enako želet. Ne moreš ga prepričat, da je to prav in če ga postaviš pred dejstvo: ali ful resna zveza, hiša, otroci (in pes ), ali pa konec, se bo verjetno odločil za prvo, zato ker te noče izgubit, vendar pa to ne pomeni, da si on to želi... Tu moraš bit previdna, po moje.
Tak da namesto da si želiš, da se vse izteče po tvojih željah, si rajši želi, da skleneta en kompromis, ki bo približno po željah obeh, ker se mi zdi to veliko bolj verjetna možnost in boš manj razočarana. Kot praviš, ga imaš rada in ga ne bi rada zapustila, tudi če bi se tole nadaljevalo, zato boš ob raznih ultimatih verjetno ti potegnila krajšo... Ker on ti bo obljubil karkoli, ker te ima tudi rad in noče, da bi bila žalostna, ti pa mu boš verjela in boš razočarana, ko svojih obljub ne bo mogel držat, ker je pač še fant, ne pa odrasel moški... (nekateri so gotovo odrasli že pri 22ih, poznam primere, ampak večina fantov pač še ni, vsekakor pa ne tvoj ). Tak da poslušaj, kaj bi on rad, kaj si res želi: da gresta skupaj ven, mogoče, ali pa da se znori ali rabi kak mesec predaha, da počisti v glavi... In potem sklenita nek kompromis.
Nimata še otrok in se vama nikamor ne mudi, pusti mu, da se sam odloči za velike korake, ne preveč pritiskat nanj s svojimi željami.
Seveda pa je prav, da ve, da si ti to želiš - samo da se zmenita, v kolikem času naj bi se kaka stvar uresničila - ali se tebi zelo mudi z družino in hišo ali si pripravljena počakat in koliko časa (eno leto, dve,... naj ti on pove, koliko časa še rabi, da se zdivja in ti njemu, koliko časa lahko še počakaš z resnim življenjem in najdita neko zlato sredino).
Ti dam en primer: ko sem bila jaz noseča (prvič), sem mu rekla, da naj le gre na vse baskete, kar jih ima in se zdivja zdaj, da mu potem ne bo žal, da ne bo imel občutka, da je kaj zamudil in da ga je otrok za nekaj prikrajšal. Ko pa se rodi otrok, pa sva se strinjala, da bova oba skrbela zanjo in noben od naju ne bo po cele dneve odsoten, ker to pomeni večje breme za drugega in ni fer. Sva se strinjala, da bova seveda potem tudi oba imela svoje športe, vendar pa ne toliko in je bilo res tako.
Tako je bil med mojo nosečnostjo moj lubi po 6x na teden na basketu, cele popoldneve, ker so pač imeli treninge in na raznih lokacijah (še prevoz pol ure sem pa tja, pa pride hitro celo pop. ali večer) in vse vikende tekme, tako da ga včasih res ni bilo nič doma, sploh kadar je mel v sob. in ned. tekmo, ki večinoma niso bile v Lj, tak da ga dostikrat cel dan ni bilo. Mi je bilo včasih malo hudo, ker nisva nikamor mogla za vikend, pa ker sva se bolj malo videla, ampak sem si našitmala svoje aktivnosti in mi ni bilo dolgčas in nisem samo doma čakala nanj, ker bi se mi sicer verjetno res zmešalo. In mi ni žal, ker mi še zdaj dostikrat reče, da mi je za to ful hvaležen. To je rabil. zdaj nič ne pogreša tega, se je izživel (še vedno hodi na basket, seveda, ampak 1-2x na teden mu je dovolj, pa nobenih tekem nima čez vikend in pravi, da mu je tako ok, ker je dal to skoz in je mel na koncu že poln kufer vsega).
Pa naredi si svoje življenje vmes - saj verjetno ga imaš precej, kadar ga ni - 3/4 časa se tako ne vidita. Imej ga tudi, ko on pride, ne takrat vsega podredit temu, da bosta skup, naj te malo pogreša,... in naj malo zadiha, bo videl, kaj mu manjka in rajši prišel k tebi. Če ga ti pridno čakaš doma, se mu zate ni treba nič trudit in potem se pač ne, saj si tako tam. Ne mislim, da ga zdaj serji okoli, ampak delaj to, kar te veseli, tudi je če to teden, ko je on tu.
|
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi.
Več o tem
Natisni
Jaz sem v četrtek ponoči odšla, ker me je preveč razjezil s tem njegovim pohajkovanjem, zdaj pa mi pravi: ja saj pa si ti odšla, potem je že moralo biti tako 
... Tak da ti ne bo nujno treba gledat lupčkanja ipd. Glede njegovih prijateljev presodi, ali jih boš lahko obdržala, jaz sem ugotovila, da grejo s fantom tudi prijatelji in sem se rajši dobivala s svojimi, ampak lahko da ste si bolj blizu, ne vem. Ne se ustrašit, če te bo kdo malo čukasto pogledal: "zakaj me pa kličeš?" Resnica je večinoma najboljše orožje, ni treba it v detajle: "Mah, sem v takem obdobju, da bi rada šla malo ven, se razvedrila, rada bi žurala,..." karkoli pač ste delali skupaj - in boš presenečena nad odzivom, ej v gl. kar pozitiven! 
-->
Ali pa sem samo imela zdaj 3 dni malo bolj čudne in se bom spet boljše počutila (upam). Prve dni ko sem odšla od njega, sem imela res krizo, potem pa vedno manj, čez dan se sploh nisem več toliko sekirala zaradi tega, ker sem bila res zaposlena z vsem mogočim, edino tako kot pravim, zadnje 3 dni se mi zdi, da spet zelo veliko razmišljam o tem 
pa hvala za to vzpodbudo 
.
