|
RE: Julijske čveke, 2008, II. del 16.10.2008 23:24:46
|
|
|
|
Anonimen
|
Vam dam malo dela. Če se bo dalo kateri brat, me zanima komentar na zgodbo. Julka ima dva sina, mlajšega Boruta in starejšega Bogomila. Starejšega hvali, je nanj izredno ponosna in neprestano razlaga o njem, o tem kaj počne, kje se nahaja, kaj je rekel, kaj je naredil..., mlajšega ponižuje, ga zmerja s postrgančkom, mu govori da je len, da izgleda kot jeti itd. itd. Mlajši ima svoje podjetje, ki se lepo razvija, zraven študira in ima zelo visoko povprečje ocen. Ima družino – punco Cvetko in dojenčka Mihca. Trenutno še živijo v najemniškem stanovanju. Enosobnemu a lepo urejenemu. Julka razglaša po vasi, da mlajši sin živi v eni majhni luknji, kjer se še obrnit ne moreš. Starejši sin živi v stanovanju, ki so mu ga kupili starši. Pred časom se je poročil. Datum, ko sta z izbranko povedala, da se bosta poročila, ima Julka skrbno spravljen v glavi. Datum, ko sta Borut in Cvetka povedala, da pričakujeta otroka, (praznik mimogrede) pa si ni zapomnila. O poroki se ni in ni nehalo govorit. Kot da bi se svet ustavil je Julka vsem na dolgo in široko razlagala le o tem in se v nedolged ponavljala. Bliskalo se je in deževalo – beri jokalo in označevalo za hudobca vsakega, ki si je drznil kakorkoli pohecati na račun bodočih mladoporočencev. Okoli te poroke je nastala takšna živčna vojna, kot da je Bogomilko edini, ki se je in se bo kdaj poročil. V glavo si je tudi zabila, da zdaj bo pa končno dobila vnukinjo. Ja, je določila da bo punčka, ker si je ona kot drugega otroka želela punčko, dobila pa je jetija in zdaj bo vsaj v potomstvu punčka. No, poroka je šla mimo – z vsem rompom in pompom in kakšen mesec za tem sta mlajši sin Borut in njegova Cvetka povedala, da pričakujeta naraščaj. Ob naznanskem veselju s strani Cvetkinih staršev in zadovoljstvu Borutovega očeta, je bia Julkina reakcija: » A vidva bosta imela otroka? Ja, jaz sem pa tako mislila na to, da bosta Bogomil in Genovefa razveselila z novico! «. In so tekli meseci, Cvetka in Borut sta se veselila svojega naraščaja, Julka pa je še vedno razglabljala o tem, da morda bosta pa zdaj zdaj tudi Bogomil in Genči povedala, da pričakujeta. Pa ni in ni bilo novice. Nekega dne, ko je spet tako razglabljala, da morda pa le bo kaj, ji je Borut namignil, da morda pa le ni najlepše, če on s svojo izbranko pričakuje otročka, da bodoča babica neprestano govori, kako si želi Bogomilčkovega otroka – ker on pa bo imel punčko, Borut in Cvetka sta namreč takrat že vedela, da pričakujeta fantka. No, kaj dosti ta namig seveda ni zalegel. Tudi drugi sin in žena sta bila celo Cvetkino nosečnost precej zadržana. O običajnem vprašanju nosečnici, kako se počuti ni bilo ne duha ne sluha. In potem je prišel dan, ko je Cvetka odšla v porodnišnico in rodil se je Mihec. Še isti dan, par ur po porodu sta bila mamica in sinček dovolj pri močeh, da sta sprejela obiske babic in dedkov. Vsi so bili veseli, ganjeni, ponosni, celo dedek Henrik (Julkin mož), sicer preudaren, malce zadržan gospod je bil vidno ganjen – in še sedaj ga drži;-). Ker je bil mali Mihec središče vse pozornosti, se je tudi babici Julki fino zdelo, da je babica in se je rada pohvalila, kako vrlega vnučka ima. Ker je kar dolgo čakala, da je tudi ona postala babica, saj so vse njene sosede, znanke, prijateljice večinoma že doživele ta naziv, se je bilo potrebno pohvaliti tudi s kakšno sliko. In ker je njen moto »rini z glavo skozi betonski zid, takoj ko si kaj zapičiš v glavo in nikar ne upoštevaj drugih« se je začelo kresati. Mali Mihec je namreč imel hude krče. In krči so ga začeli stiskati ravno nekega dne, ko je bila mlada družinica v Gabrovem dolu pri babici Julki in dedku Henriku. Na obisku sta bila tudi Bogomil in Genovefa. In kot vsaka skrbna mamica, je tudi Cvetka svojega sinka tolažila tako, kot je vedela da mu najbolj pomaga in ga najhitreje potolaži. Vedela je tudi, da Mihec, ko ga napadejo krči potrebuje mir in ne vojsko ljudi okoli sebe. Umaknila sta se na samo in Mihec se je za silo potolažil, bil pa je še vedno precej razdražen in utrujen. Pa pride zraven Julka s svojim fotoaparatom in začne slikati in svetiti Mihcu s flashem v glavo. Cvetka jo je lepo prosila, če lahko slikanje pusti za drug dan, ko bo Mihec spočit. Pa je prosila enkrat, pa je prosila dvakrat in ko je naslednjič Julka spet skakala okoli Mihca s fotoaparatom, ji je odločno rekla, naj neha slikat, ker jo je to že dvakrat prosila. Pa je prenehala? Seveda ni. Na hitro je naredila še eno forografijo Mihca s stričkom Bogomilom. Zakaj bi se pa ozirala na prošnje mame, ki ve kaj otroka vzdraži. Za voljo miru sta Borut, Cvetka in mali Mihec pobrali šila in kopita in odšli domov. Čez kakšen teden, pa Julka pokliče ponovno okoli enajste ure zvečer ( njena ura je namreč enajsta ali polnoč) in vpraša Boruta kaj bodo kaj počeli čez vikend. In reče Borut, da gredo s Cvetkinimi sorodniki iz tujine po Ljubljani. In ona meni nič, tebi nič reče prav, jaz tudi pridem. In res je prišla. Seveda to samopovabilo ni bilo po godu ne Borutu ne Cvetki, in zato se Cvetka ni kaj dosti zanimala zanjo, posvečala se je svojim sorodnikom in ni dovolila, da se svet vrti okoli Julke, ki je na vsak način poskušala riniti v Mihca. Med vsem tem dogajanjem, je Borut povedal, da nameravajo iti sorodniki naslednji dan na eno izmed izletniških točk. In kaj se je zgodilo? Zvečer – se ve katero uro, je Julka poklicala Boruta in vprašala: » Kdaj torej jutri gremo?« Borut ji je odgovoril, da ona ne gre, da se ne more sama povabit, predvsem pa, da nikoli ne hodi na takšne izlete in jo vprašal, zakaj bi pa zdaj kar na enkrat šla. Rekla je, da ona bi šla zaradi Mihca. Na vprašanje, zakaj zaradi Mihca (kateri bi mimogrede ostal doma s Cvetko), je odgovorila, da takšen izlet ni za tako majhne otroke, da se mu lahko kaj zgodi in da bo ona zraven, da ga bo pazila. Borut ji ni povedal, da Mihec tako ne bi šel zraven, jo je pa vprašal ali meni, da s Cvetko ne znata poskrbeti za Mihca? In je odgovorila: »ne, ne znata. Jaz znam bolje poskrbeti zanj, vidva pa sta bolana!«, (tako ona označuje umsko počasne ljudi). Še nekaj časa sta se tako Borut in njegova mati Julka pregovarjala, nakar je bilo Cvetki dovolj vsega tega žaljenja v smislu, da je slaba mama in njen Borut slab oče in je prosila Boruta, naj ji poda slušalko. Julko je pozvala naj ji razloži, zakaj ju žali. Julka je zanikala, da bi karkoli takšnega rekla, ker ni vedela, da je Cvetka bila ves čas pogovora v sobi z Borutom. Ker ji ni priznala, ji je Cvetka odločno povedala, da takšnega odnosa ne bo dovolila, da sta z Borutom dobra starša, da se trudita po svojih najboljših močeh, ter da njene družine ne bo nihče žalil in naj preneha s takimi napadi. Na to je Julka odreagirala tako, da je prekinila zvezo. Cvetko je tudi pogrelo, da jo nekdo kot je Julka označuje za slabo mamo, ker je vedela, kakšna mati je Julka bila. Ko je mož pripeljal domov njunega prvega sina Bogomila, je ob otrokovem joku vsa zaprepadena stala in spraševala moža, kaj za vraga naj pa zdaj z otrokom stori. Ker je bil rojen s carskim rezom, v porodnišnici gospa ni bila zmožna skrbeti zanj, zato ga tudi doma ni upala previjati in je to delal njen mož. Ko je Cvetka povedala, da je Mihca takoj po rojstvu dojila, je Julka prav presenečeno vprašala, kako ji je pa to uspelo, le kako je Cvetka vedela kako se otroka podoji? Julka ga namreč ni znala! Kako ji je kasneje uspelo, ostaja skrivnost. Julka ima tudi navado, da včasih pregloboko pogleda v kozarec in potem žali, obrekuje, najraje pa kritizira svojega moža, ki je mimogrede po njenem tudi »bolan«. Večkrat od kar se je Mihec rodil, je tudi jasno povedala, da sta njegova starša popolnoma nepomembna, da ju ne potrebuje v bližini, da edino Mihec še nekaj velja – ker je bil v tistem trenutku pač »popularen« in dober za njen imidž. No, koliko Mihec velja, se je pokazalo v treh mesecih po zgoraj opisanem telefonskem pogovoru, ker ni niti enkrat več poklicala, da bi vsaj vprašala kako je njen vnuk. Svojemu sinu je enkrat med tem časom samo rekla, naj ji pošlje kakšno sliko in ko jo je vprašal, če želi sliko cele družine je rekla da ne, da njiju noče, da potrebuje samo Mihca. Povedal ji je, da so Borut, Cvetka in Mihec družina in če ne mara Mihčevih staršev, tudi Mihca ne dobi kot neko trofejo, s katero se bo navzven hvalila kot dobra babica. V vsem tem času svojega vnuka tudi ni videla. Borut, Cvetka in Mihec pa niso hodili v Gabrov dol. Kaj bi hodili, če pa Mihčeva starša nista za nobeno rabo, Mihec pa pač ne zna sam priti. Dedek Henrik se je pripeljal, da bi videl vnuka in tudi pokliče pogosto, da povpraša kako je družina, kako je mali. Julka se je samo dvakrat oglasila v ozadju in še to le zato, da je povedala, da pričakuje Bogomila In Genovefo na obisk in zato pripravlja slavnostno kosilo in pa enkrat, da je očitala Borutu, da ni poslal čestitke Bogomilu za god – ki ga mimogrede nihče v družini ne praznuje. Je pa v vsem tem času vneto razlagala svetu, kako je Cvetka hudobna, da ji ne pusti videti vnuka, da se dere nanjo kot na smrkljo (čeprav se Cvetka nikdar ni drla nanjo, ji je pa odločno povedala kje so meje). Njena najnovejša pogruntavščina pa je, da kliče Boruta Ivan Cankar, kajti tudi on je, tako kot njen sin zatajil svojo mater. In kaj naj sedaj storita Borut in Cvetka? Se izogibata nadaljnim obiskom? Ponovno popustita in čakata na naslednji napad, poniževanje in žalitev? Naj popustita zavoljo očeta? Očetu je Borut sicer povedal kaj se je zgodilo, vendar njegov oče vedno ostane nevtralen. Vsakdo si želi, da bi bil enakovreden z brati in sestrami in vsakdo si želi biti ljubljen s strani staršev, vendar kaj storiti v danem primeru? Borutov in Bogomilov oče po Borutovem mnenju ne dela velikih razlik med sinovi, njuna mama pa ..... kot opisano. Cvetka je predlagala da bi poskusila še z enim pogovorom z Julko, (Borut je nad pogovori že obupal), čeprav ve, da je minimalna možnost, da bo pogovor sploh stekel, kajti Julka ni ravno ženska s katero se da razumno pogovoriti. Pogovor z njo poteka na način, da ona govori in ona govori in če kdo drug začne stavek ga prekine in če mu uspe povedati dve besedi skoči v besedo in potem spet ona govori in.... ja, tako to je, kaj pa zdaj?
|
|
|