Anonimen
|
Nea_Teja, žal mi je, da si tudi ti morala čez to. Veš, s temu zakaj se vse ubadamo. Jaz sem hotela čisto do potankosti razčleniti, kaj bi bilo lahko narobe, sem po ss-ju jemala dvakrat antibiotike, prvič zaradi vnetja, drugič zaradi bakterije v nožnici. Pa sem spraševala G, če bi lahko kako ugotovila, če je bilo to krivo, je samo rekla, da lahko je bilo, ni pa nujno in se sploh ni hotela o tem pogovarjati, je rekla, da samo mučim samo sebe, da zdfaj itak je, kar je in da moram iti naprej. Pa tudi pri sebi sem iskala napake. Jaz sem v prvih dveh nosčnostih imela sladkorno, v tretji se pa še nisem pazila kaj preveč, ker se pojavi kasneje, pa sem se potem obtoževala, da bi morala takoj paziti. Pa še druge fore sem imela. Mlajši še ni imel enega leta, ni še hodil in sem ga precej dvigovala in nosila, pa sem se še zaradi tega obtoževala. Ampak zdaj po enem letu je veliko boljše. Nisem pozabila ta moje pikice in je nikoli ne bom, se pa tolažim, da je to zdaj naš angleček in nas varuje. Pa jaz sem si mislila, da je lažje to preboleti, če že imaš otroke. Pa meni ni bilo. Prvih nekaj dni se sploh nisem mogla ukvarjati z mojima dvema otročkoma, grdo se sliši, kar nekako odveč sta mi bila, jaz sem samo pestovala svojo bolečino in žalost. Ko sem spoznala, kakšno krivico jima delam, da onadva sta tukaj zdaj, za tisto tretjo pikico pa ne morem nič narediti in sem se začela z njima ukvarjati, sem se veliko boljše počutila. Pa glej naprej. Naredi si načrt, kdaj bosta spet poskusila. Jaz sem se najbolj postavila na noge, ko mi je mož rekel: Pa saj veš, da bova imela še enega. Ne vem, po tem dogodku sem kar nekako mislila, kaj pa če ne bo nobenega več in ko mi je mož to rekel, kot eno zagotovilo, sem se pomirila. Za mano so sicer potem prišle še druge stvari, smo imeli lansko leto polno enih smrti in ss-jev zelo v bližini, kar je mene sesulo, tako da sva odložila čas za tretjega otročka. Zdaj bi pa že lahko, pa zaradi mene še čakava, pa zaradi moje službe, ker trenutno res uživam v tem, kar delam in bi rada speljala stvari do konca. Mi je pa misel na še enega otročka v veliko veselje in mi je eno tako lepo pričakovanje. Nea_Teja, vse dobro in veliko poguma ti želim. Pa kar pridi sem ali na forum o ss-ju pisat stvari, meni je tudi to zelo pomagalo, da sem o tem pisala in govorila. Srečno.
< Sporočilo je popravil čičuča -- 3.10.2008 18:33:23 >
|