vud
|
Dobro jutro aprilčice!!! Tudi meni paše malo ohladitve, čeprav moram v tem tednu očitno zamenjati garderobo. Težko sem našla danes nekaj z 3/4 rokavi. Slabosti so še prisotne, tudi bruhec.... Opažam pa, da mi čez dan ni več tako hudooo in včeraj sem po dveh mesecih spila eno malo kavico in me tudi glava ni več bolela. Jupi. Imam pa težave s kilogrami, ne vem kaj je. Pač jem- fejst. Detelja - kar se dojenja tiče sem se odločila. Poskusila bom, ampak če ne bo šlo ne bo. Ubijala se ne bom več. Prvič sem imela krizo.... zadnji meseci nosečnosti so se pri meni razvijali nepredvideno in doživljala sem strese, ki jih ne privoščim nobeni. Otroka sem imela na intenzivnem, tako da sva zamudila prvi tako pomemben stik. Ko sem ga dobila niti ni bilo mleka, pa pritiski, boleče bradavice, in otroček zaspanček. Ni znal jesti, nisem ga znala pristaviti, potem je nekako šlo po nastavku....groza. Dobila sem celo tabletke, ki imajo za stranski učinek mleko, pa ni nič pomagalo. Potem je pediatrinja rekla tako, sestre tako....sploh noro. Včasih sem ga dojila po dve uri, dojke bolele....noro. Bila sem zmedena, ena sestra mi je govorila, da če ga imam tako dolgo na prsih, se je pa ja najedel in da joka brezveze, da se morava samo najti. Ko sem zahtevala mleko v steklenički (kot mi je rekla pediatrinja) me je le-ta prijavila k psihologinji.... Imela sem nore prve mesece. Doma sem se trudila z dojenjem, pa sem ga tehtala pred in po....mislim, zdaj ne bo tako. Poskusim in potrudim se vsekakor, potem bomo pa videli. O komentarjih in vprašanjih a dojim ne bi izgubljala besed. Od bratranca punca je dojila dve leti...in potem kaka pametna tetica izjavi, da imam pa ja velike prsi, ona pa sploh ne, pa toliko mleka... Najraje bi jim zavila vrat, ker dajejo nasvete pa sploh nimajo pojma kako to gre. V glavnem potem sem nekako dojila in dodajala do 7 meseca. S tem da sem popila na litre čajev..... Tudi zame so bili prvi trije meseci obupni. Mali je bil čez dan angelček, pa jaz nisem mogla spati, ker sem morala pospravljati (zaradi obiskov) kuhati.... zvečer ko sem bila cunja, pa so se njega lotili krči in potem smo bili pokonci do enih zjutraj. Pol se je pa zbudil spet ob pol štirih... moram priznati, da še po letu in pol nismo spali celo noč. Zbujal se je in jokal, kašljal.... naporno. Tudi zdaj se zbuja, ampak k sreči poredko. Tako pač je. Imela sem krize, velike. Ampak če ne bi imela tega angelčka, jih ne bi prenesla.
|