resnično srečna
|
dobro jutro... mi2 sva se včeraj vrnili z uživanja in bi šeeeee nazaj šli...ampak naju čaka kup zoprnih opravil v naslednjih tednih...brrrr... kako smo se imeli?... jah fino fajn... vreme je bilo lepo razen dveh neurij, ki sta nam polepšala noč...naš pesjan je seveda spet trpel in posledično je moral eden od naju z najdražjim dežurati...ampak priznam: dežural je on, jaz sem pa sama spala...sem bila tudi prikrajšana za eno toplo telo zraven sebe...se je tko fino stiskat, ko zunaj grmi in bliska in slišiš kako šumijo palme v vetru pa dež trka po šipah...ti pa veš, da si na varnem v toplem objemu...no ja...grmelo in bliskalo je tako glasno, da se je zbudila celo Iza (he he če ne sliši dobro je moralo potem res biti močno naglas)... morje je bilo tako toplo, da je Iza 2x dnevno preživela sigurno pol ure ali več v svojem fredu...1x je bilo sicer tako umazano, da smo jo raje odkurili v bazen...ampak tam nisva uživali ne jaz ne ona...klor je bil premočan...vsaj meni... dojenje nama še vedno teče...samo mene s5 boli ena bradavička za umret...mi je naredila regado, ki zadnje dni celo malo krvavi kljub stalnemu mazanju...ampak stisnem zobe in gre... spanje je bilo pa sanjsko...čez dan je zagotovo spala 5-6 ur, čez noč pa tudi z 2 kratkimi postajami na mojih prsih...je pa napredovala do te mere, da se sedaj brez joka in tolaženja sama spravi spat...lepo se podojiva...zapojeva pesmico...se stisneva in pobožava...potem pa jo odložim v posteljico, dam ninico ( nekaj podobnega kot je sedaj pogruntala Urška, mi smo posadko že zdavnaj skopirali he he) in grem iz sob...v roku 15 minut pridem čekirat in skoraj vedno je že spala..če pa ne...pa samo malo popravim našo plazilko in vrtavko in spet odidem iz sobe... napredek v razvoju...he he...tukaj je pa ena lepa dogodivščina...ponoči jo še vedno 2x dojim...in ko sem 2ič vstala je Iza bila na hrbtu...sama pri sebi sem se jezila nase kaka zmeda sem, da sem jo pri prvem podoju odložila na hrbet saj vendar vem, da tako veliko labše spim...jo podojim in dam na trebušček ter grem nazaj spat...pa me zjutraj madam s5 kliče in glej ti njo: ona s5 na hrbtu...pa madam dam na posteljo k očku in rečem: iza pokaži kako ti nagajaš mamici in se gospodična lepo obrne...v posteljici je naredila to iz trebuščka na hrbet...ko pa je očki ležala na nogah pa iz hrbta na trebušček...tako da smo sedaj to osvojili in se mama ne bo več sekirala...ja pa jade...mama ni nikoli zadovoljna...in sedaj to bogo svojo deklico prenašam vsakič, ko jo previjam in kaj pozabim s seboj...saj veste...tisti večni strah: kaj pa če pade... no pa vriskamo sedaj tudi malo drugače...slinimo se za znoret...mamini prsti imajo sedaj funkcijo drsanja po dlesnih, ki očitno zelooooo srbijo...tunkanje nam je v užitek...glasen smeh ni več domena plesoče mamice pred ogledalom ampak se prav veselo glasno smejimo vsakemu, ki ima 5 minut časa in poka frise pred malo nasmejanko...pa še nekaj norčij znamo.... znamo si recimo cuzat prstke na nogi pa znamo celo v pol stoječem položaju spat pa plavanje in firbcanje zraven nam tud uspeva tako da z našo madam ni nikoli dolgčas, saj srečujemo nepoznane ljudi in z njimi navezujemo stike brez problema...je Iza pravi magnet za mlado in staro in vprašanj o starosti, teži, prehrani, pridnosti nikoli ne zmanjka in ker smo vljudni, lepo odgovarjamo če se nam ljubi ali pa ne... sluh...končno smo prejeli tudi datum za pregled sluha pri nevrologu...1.10....he he to naše zdravstvo...in na navodilih veselo piše: ura: 9.15...otroka zbudite zgodaj in mu ne pustite do začetka pregleda zaspati...otrok mora biti zelo zaspan in naknadno pri nas dobi tudi sirup za uspavanje saj preiskava poteka v spanju in traja uo ali več...no zdaj pa prosim za nasvet: kako za vraga naj izo pripeljem tja zbujeno, ko pa jo moram naložiti v avto ali voziček in madam sedaj vedno zaspi kot top samo da speljem...grrrr... uvajanje goste hrane...no ja mi mo zelooooo težki...čakamo našo pediatrinjo, da se vrne z dpusta in potem se gremo malo pomerit in tehtat..ampak po mojem bomo kar lepo vztrajali na mleku do oktobra...sicer pa veselo pripravljamo zelenjavo za kasneje in je naš mali zmrzovalnik že čisto zatrpan... Mostec2...videti je, da ste se prav luštno imele...prav vesela sem, da je tudi Urški in Katki uspelo...pa sej bomo po mojem kmalu ponovile...čeprav bo začetek septembra pri naju zaradi moje operacije neizvedljiv, če se bodo držali dogovorov...več itaq izvem v četrtek...najprej pa me čaka še moj ginekolog, da mi da napotnico...grrr...kako jaz sovražim papirologijo in letanje okrog zdravnikov... potem pa svizec zavije čokolado...bejbe moje drage...interpretacije tako in drugače...veste kaj...vse je bilo že povedano, slabe energije ne rabimo...dajmo to vse ven iz sebe...pozabimo in se imejmo rade...zadnje čase je vse preveč grdega na svetu in raje si tukaj ustvarimo otoček lepega, miru in sloge polnega...zavetje kamor zbežimo, ko moramo komu pojamrati, ko sprašujemo kaj kar nas skrbi in ko delimo tisto, kar nas veseli...meni je tale aprilska forumacija že veliko pomagala...recimo čakati na rezultat amnio...pa čakati na porod v porodnišnici...pa prebiti prve tedne, ko si bolj doma kot zunaj in se mi zdi...da takole le ohranjam stik z zunanjim svetom...saj bi drugače od jutra do 17 ure se pogovarjala sama s seboj skoraj...ufff...dovolj...cut...kjuzo...preč slaba energija pa samo nasmehe še...in solze sreče... Trnuljčica...veš ko najbolj boli, zapri oči in pomisli na vse tiste, ki ti pošiljamo veliko dobre energije...ki niti ne veš, da obstajamo...da imamo obraze...ampak nas poznaš samo po nickih...a vseeno mislimo nate in držimo pesti, da bolečina tako hitro kot pride tudi izgine...in veš...meni pomaga da si pred očmi narišem slikico naše speče princeske in takoj manj boli... Novopečena...ne meči puške v koruzo...Rene je velik fantek in ti drobčkana pupa ampak ni vrag, da ne bosta šla čez tale poskok rasti pa čez zobke, ki bolijo...in fantič se bo še vedno crkljal pri tebi...tudi na prsih...samo teli dnevi so težavni in malo je potrebno stisnit zobke... Violica Nataška je pa res lepa in zelo hitro napredujoča punčka... Katka me veseli, da se več javljaš...pa kar pogumno v šolo veš...eni imajo pri večih otrocih še veliko energije za druge stvari, eni pač že pri enem otročku obupujejo...samo ljudje smo si različni in niti eden ni primerljiv z drugim...zato se ne oziraj na druge in kar počni tisto, kar te veseli...fantička bo pa že cela garda ljudi okrog tebe popazila takrat...včasih pozabljamo nase in se podredimo otrokom in družini...ampak otroci odrastejo in gredo svojo pot...in mi ostanemo sami in na koncu so ljudje ogorčeni: Češ dal sem mu svoje življenje, on pa je šel...ne ne...otroci niso naša last...samo na posodo smo jih dobili za kratek čas, dokler še niso sposobni sami skrbeti zase...in če kaj sovražim je to ljudska posesivnost...odvisnost od odnosa... Urška super, da si spet z nami...in tia je res prava babura...pa v veselje mi je, da ti je uspelo priti...vedno, ko smo se menile je bilo tako na zadnjo žogo, da nisem upala ti kaj pošiljat...saj veš organizacija tvojih in ko bi bile spremembe bi bila žalost...sem bila pa stalno v mislih nate...aja pa komplimenti...super izgledaš he he Tasyo mi te niti slučajno nismo pozabili...ne tebe ne Lane...kdo pa bi lahko pozabil tako topli dekleti s toliko energije... Posadka tebi se je moralo pa pošteno kolcati...kadar sem zagledala kak avtodom sem se spomnila na vas...moj najdražji pa itaq še navzkriž gleda, ko hvalim tvoje 4i junake in posebej ko omenim, da ima Tomaž tak zanimiv glasek he he... Big mama...upam, da vam uspe tole s prikolico, da si malo odpočiješ, spremeniš malo kraj bivanja in mogoče bo to malemu jerneju tudi pomagalo, da bo malo več spal... Tosja glede previjanja pa se popolnoma strinjam s teboj...če otroku znaš preusmerit pozornost ne bo niti opazil, da je ležal pri miru in ima lepo previto rito...zadnjič je mala Lea malo jamrala, da ne more hodit pa smo jo hitro zamotili s poskakovanjem in je čisto pozabila, da jo bolijo noge in da bi se rada nosila...tako pač je...tudi naša je prava vrtavka ampak ko mamičina usta oponašajo konjička pa se umiri in gleda in rita je previta...pa rokice v rokavčkih in zraven celo nasmeh na ličkih... SinskaT...veš tudi naša je imela izpade v stolčku...pa je minilo...spi kot ubita sedaj in tudi v košari je sedaj v sedečem položaju že nekajkrat zaspala tako da menim, da ko so dovolj zreli je čas da gremo naprej...in tudi mi se počasi poslavljamo od košare...ti pa le hodi naokrog z njo...več bo v sedežku bolj se bo sprijaznila...ker veš...če nečesa ne maraš in tega niti ne počneš ne moreš zadeve niti vzljubiti niti se je navaditi...to je tako kot pri čevljih, ki te ožulijo in jih potem z muko daš spet gor a po parih dneh niti veš ne več, da so te kdaj žulili... eto...dovolj za enkrat...je trajalo, da sem napisala, saj me Daša malo disturbira zraven...Iza je med tem zaspala...in spi svojo 2 kitico...pes pa je končno našel mir in se ne mota več okrog...megle ni več in ko se mala zbudi gremo ven... kaj bomo kuhali še ne vemo...a imamo hokaido bučo in zagotovo danes pade bučni štrudelj... aja...kar se tiče pa plakata pa je naš tiskar prišel z dopusta in nas obvestil, da žal tega on ne dela...dal mi je pa naslov tistih, ki to izdeljujejo pa jih še danes skontaktiram in povem kako in kaj... pip G.
_____________________________
She May be the face I can't forget. A trace of pleasure or regret May be my treasure or the price I have to pay. She may be the song that summer sings. May be the chill that autumn brings. May be a hundred different things Within the measur
|