Mandek
|
Saj še sama ne vem ali spada to pod ta forum ali pod poroko...
Mogoče sem se tudi v naslovu narobe izrazila, zato bom nekoliko jasneje predstavila problem.
Sestra se poroči prihodnje leto. Njen fant in njegova družina so precej verni, mi nismo bili nikoli. Zaradi različnih narodnosti staršev se tudi nikoli nismo omejevali na eno ali drugo vero, ampak smo živeli ateistično življenje. V bistvu se o cerkvenih zakramentih ali kakšnih veroukih sploh nismo smeli pogovarjati-zaradi očeta. Četudi bi katera od naju to želela, ni bilo šans, oče bi se nas odpovedal, najbrž...
Po vseh teh letih pa pride do tega, da si sestra želi cerkvene poroke. Ker jo poznam, vem, da si to želi zaradi sebe in ne zaradi njegove družine, pa vendar. Ko je zadnjič omenila mami, da se bo poročila tudi cerkveno, je le ta skoraj znorela in zabičala sestri naj nikoli in nikdar ne omeni očetu, da bi šel on slučajno v kakšno cerkev, ker ne bo šel. Sestro je to prizadelo, saj je najbrž upala, da starši ne naredijo tega, ko gre za tvoj dan in tvojo odločitev, pri kateri bi te morali podpirati, ne glede na vse. Ampak je mama mislila smrtno resno. Jaz podpiram sestro, ker bom sama na istem. Zaradi svojih izkušenj z njim vem, da je neumno pričakovati kaj takšnega, saj je v igri njegova trma in spet postavlja sebe v ospredje, kot to počne vedno. Zdi se mi grdo in sploh nimam besed, ampak sestri se para srce in je vsa razočarana in uboga, še vedno upa, da si bosta premislila. Jaz vem, da do tega ne bo prišlo, ampak ji kljub temu stojim ob strani in jo pripravljam na del, ko bo naša stran cerkve prazna (zaradi bajnih družinskih vezi in kvalitetnih medsebojnih odnosov smo namreč precej sami...).
O tem, kako in kaj nisem nikoli vprašala mame in sem upala, da se mi z njo o tem ne bo treba meniti. Danes pa mi reče, da je sestra neumna, ker je mislila, da bosta res šla v cerkev (mama je kristjanka) in da ji je prepovedala, da pred očetom govori o tem. Pravzaprav je mnenja, da je njegova družina naplahtala sestro, da se poroči cerkveno. Od kje namreč neki popolni ateistki, nekomu, ki mu je živi dan prepovedano govoriti o čemerkoli drugem kot o sosedih in bednih vsakdanjih stvareh, ideja, da se poroči cerkveno? Moja mama je mnenja, da je to neumnost. Tako bosta šla samo na matični urad in tam plačala obred (niti centa več za kakšen šampanjec). Sama ne vem, koliko to stane, ampak nama je bilo že v štartu jasno in glasno povedano, da za poroko ne bo nihče dajal denarja, ker je poroka bedarija in si samo na zgubi .
Uf, ne smem več, ker sem se preveč razpisala.
Torej...razumem, da imaš neka merila in pogoje in da postopaš v okviru mej, ki si jih postaviš...Ampak, povejte mi vi, kot starši svojim otrokom, bi se zaradi lastnih prepričanj in trme res odpovedali nečemu tako pomembnemu kot je poroka svojih otrok? Se tudi na ta dan ne bi mogli otresti svoje kože in prenehali biti v središču vesolja?
Ali pa sem še ena naivnica, ki verjame, da se tako ne dela...?
_____________________________
Bistvo je očem skrito. Kdor hoče videti, mora gledati s srcem. (Mali princ)
|
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi.
Več o tem
Natisni
. 
, da bi zaradi svojih prepričanj svojemu otroku pokvarila poročni dan. Moja mama je tudi totalno neverna in ni niti pomislila, da ne bi šla v cerkev, ko sva se poročila. Bila je tudi na krstu svojih vnukinj in jaz bi naredila enako.
