Gina
|
Poglej, res je, da rečemo skupini najmlajših jasli. Ampak a ni tako, da ko otrok doseže starost 3 leta, ne plačuješ več jasli zanj, ampak ti avtomatično pošljejo položnico za 2. starostno obdobje. Hočem reči, da ni odvisna cena od oddelka, ampak od starosti - v navadnih oddelkih. V bistvu je odvisna od oddelka samo če je v heterogeni skupini, ki se tako tudi imenuje, se pravi če imajo večjo starostno razliko otroci med sabo. Pri vas je razlika v bistvu 1 leto in 3 mesece, če prav razumem, med tvojim najstarejšim in tistim najmlajšim. Jaz na pamet ne vem, če je to že razlika za heterogeno skupino, ampak se mi zdi da še ni. Vprašaj. Vprašat ni nič slabega. Kar se tiče tega, da je tvoj najstarejši zdaj, se mi tudi ne zdi glih nekaj groznega. Kaj bi se zgodilo, če bi vsaka mama najstarejšega v skupini rekla, da je to za njenega zanič? Ma ne vem, moji so bili ež najstarejši v skupini, najmlajši, pa ima vse to svoje pluse in svoje minuse. Najbolj verjetno je, da morajo nekako oblikovat oddelek, pa imajo mogoče starostno starejši oddelek že poln. Ne vem, pojma nimam. Sklepam samo. Mene so recimo sredi leta obvestili, da bodo ta malega premaknili v čisto novo skupino, stran od njegovih prijateljčkov, ker je bila to edina možnost, da en otrok dobi vrtec. pri nas je ful problem z vrtcem, ni prostora in čisto vsak, ki dobi prostor je ful hvaležen. A zdaj naj pa jaz težim, da tega ne dovolim, če bom vendarle z malo prilagodljivosti pomagala rešiti en res hud problem nekomu, ki ga sicer sploh ne poznam, ampak mu privoščim dobro? A naj se kregam zaradi lastnega ega? Itak ima vrtec pravico oddelke oblikovat po svoje. Sicer pa poglej v pogodbo, kaj na njej piše. Pri nas piše, da imajo pravico oblikovati oddelek na koncu leta. Ma ne vem. Meni se je takrat edina reč, ki se mi je zdela grozna, da bo šel od svojih prijateljčkov in od vzg. ki jo je imel rad. Ampak se je tudi pri drugi dobro počutil in si je tudi pridobil prijateljčke hitro. In ko se je glih navadil, je spet dobil staro skupino, ki je spet ni bil vajen, naslednjega septembra. Ampak otrok je bil ves čas v bistvu srečen. Mogoče vmes par tednov mal nesiguren. Ampak kaj ekstra hudega mu pa ni bilo.Naučil se je znajti v družbi. In bil je enkrat najstarejši, drugič najmlajši. Star je bil toliko kot tvoj, oz tam nekje. Kaj pa vem, tako je samo moje razmišljanje. Lahko se pa gremo moderen svet, v vsem vidimo samo krivico in zahtevamo zase egoistično vse po svoje. Lahko pa probamo najprej vprašat, kaj je zadaj, pa še enkrat razmislit, a je to res katastrofa, al je morda samo malo prilagajanja, ki ne bo rodilo dolgoročnih psihičnih travm. Saj pravim, ne vem.
|