ronja
|
uršika, ja, na štrikanje sem že sama pomislila in tudi probala - samo se moja mala ne strinja - oz. ona ima svoje ideje, za kaj se klopka volne uporablja - tako da zraven nje ne morem plest oz. delat česarkoli z volno... Pa če temu prišteješ še leno staro psičko, ki se ji ne da več nič pametnega, kar pa ne pomeni, da se ji ne dajo neumnosti... se zbudiš v situacijski komediji, verjemi, been there done that . Sem si pa sposodila knjigo o pletenju iz knjižnice, da si vsaj v teoriji mal preberem (čeprav je tudi knjige met precej nevarno na dosegu malčkov, vsaj moje, ki je nora nanje...) Glede poroda: ne moreš kaj dosti naredit: jaz sem ves čas hodila okoli, bila aktivna do zadnjega dne, biciklirala, letala okoli,... pa je kar trajalo, mam tako dobro vezno tkivo, hehe, da se ni pa ni hotelo vdat pritiskom . Je precej od genov odvisno, se pa tolažim s tem, da je navadno 2. porod krajši in lažji. Glede EA ima nina prav: še vedno vse čutiš, vendar pa ne čutiš bolečine, vsaj ne tako močno. Lahko sodeluješ pri porodu, res pa je,da nisi tako zelo motivirana , hehe. Verjetno je to razlog, da je pri EA dokazano več vakuumskih porodov in da dostikrat dlje trajajo. Je razlika, če še mami gara zraven, ker bi rada, da bi bilo čim prej konec peklenskih bolečin ali da pač pritiska, ker ji rečejo - moja teorija. Kar se pa tiče tega, da ne bi ničesar več čutila, ni odvisno od doze, ker dela to na različne živce, tak da nič bat - čutiš še vedno premike, samo ne bolečine. Kar se mene tiče, meni ne bo nihče po CŽS (centralni živčni sistem) šaril, če ne bo nujno potrebno), tveganje je sicer majhno, vendar če maš smolo, da prideš v tiste promile ali procente, je pa škoda velika, pa mi nekak ni za tvegat za tistih par ur. Res je, da imaš lahko vedno smolo, ampak tisto, kar lahko sama vplivam, bom pač zmanjšala riziko, če se glih da . Pa nekak mam rada, da je vse skup čim bolj naravno, bolečine se ne bojim in jo dobro prenašam, rada sem z glavo in zavestjo pri stvari (čeprav to je baje včasih pri EA lažje, ker nekatere pa bolečina tako zj*, da zato ne morejo sodelovat - vsaka sebe najboljše pozna, nič ni narobe, če se poznaš in veš, kaj ti najbolj odgovarja)... No, v LJ. EA itak ni, razen na papirju, hehe. Ponoči ni dodatnih anestiziologov, ker so vsi na urgenci, podnevi pa je navadno prevelika gužva zaradi ostali operacij, tak so nam vsaj na predavanju povedali . Ploha, kakor vzameš: diplomirala sem res že, pa vse izpite za podiplomca imam tudi že, nimam pa še doktorata, tak da me "nekaj" dela na bf še čaka ... Jaz imam pa mešanko med mešanci (za babice in dedke vemo, da so bili mešanci, za nazaj pa ne več ) uršika, tvoja je lena pri 8ih letih???? Veš, koliko je naša stara? No, 8. oktobra bo točno 2x toliko kot tvoja, častititih 16 let! Zdaj se ji res ne da več toliko kot včasih, sploh v mesto ne mara na sprehod, ampak v kaki visoki travi pa še vedno oživi ! MOj buši je tudi že velik - je tudi čisto paf, ker ni navajen, da bi se mi tako hitro poznalo. Hja, times they are achanging! Hehe, ulla, malo podcenjujejo naravne popadke - pri meni so bili tudi čisto paf... Meni se zdi, da če češ tako zadevo iz sebe spravit, je pač jasno, da ne bo šlo tak ko da greš na aerobiko, ne? zbruhala in zdriskila sem pa jaz že doma celotna prebavila, tak da bo porodnišnici ni bilo problemov s tem . Glede kahlice bi jo pa tudi Ronja rada uporabljala tudi kot igračko, ampak jo probava prepričat, da je to samo za druge namene . Uporabljam pa tudi jaz v gl. bombažne pleničke, samo ne kupljenih, ker so tak nemogoč kroj - sem ji jih kar sama naredila iz starih majc . So mehke, čisto bombažne in narejene točno po moji mali suhici, da je nikjer ne motijo. Ker tiste racmanke - ni šans- majo tako širok del med nogama, da bi res racala ko račka , pa še ribalo bi jo po stegencih. Zdaj jih je že precej prerasla, pa malo kombiniram, ker ne smem šivat . Upam, da mi bojo v čet. 2 teden dovolili... uvau, saša, to sta si pa ornk hišico ogledala! Super, če vama rata! Midva ne sanjava o hišah, malo večje stanovanje bo čisto ok, čez kakih 8 let, upam, da nama uspe čim več našparat, da ne bo sam kredit ... mojca, pes je komot v stanovanju, tudi če je večji! Najina je sicer velikosti kokr španjela, vendar imajo v tem bloku tudi 2 res ogromna psa - sta precej srečnejša kot pa psi, ki so jih imeli ljudje v hišah, kjer sem prej živela... Da ne govorim o najini kužiki, ki se je pomladila za par let, ko smo se sem preselili iz hiše. In to v majhno stanovanje v 2. nadstropju... Važno je, da ga pelješ ven in da se ukvarjaš z njim - preberi si v tej Oni intervju z enim lastnikom reševalnega psa in isto trdi, pa je šolan kinolog... Da ne bo to neka ovira, ker bi bilo res nesmiselno. Mala bi se danes spet skoz dojila in še ena zoprnost se je pojavila: grize! Ne pri dojenju, ampak kar tako! Punce z večjimi malčki, kako to preprečiš? Aja, očija in ostalih ne grize, samo mene. On pravi, da ni nič naredil, da ga ne bi, da ima pač mene rajši in se zato name spravlja Samo meni tole ni preveč všeč, ker že kar ornk ugrizne s tistimi svojimi 10 zobmi!
|