ronja
|
Se strinjam z Mič o potrebah staršev. Verjetno je vse posledica vzgoje in okolja: nekaterim se zdi nesprejemljivo živet brez 14-dnevnega smučanja z novim kombinezonom in se jim to zdi res potreba, rabijo izlete v tujino vsako leto, čim dlje in čim dražje in jim je to tako samo po sebi umevno kot drugim elektrika. Mamicam 3. sveta je pa verjetno ta ravno tak luksus kot nam 2 mesečne počitnice na Havajih...
Zdi se mi pa, da se starši v norem zadovoljevanju potreb otrok po vsem mogočem, tako zgarajo, da nimajo več časa in energije za otroke - in tisti otroci bi jim najrajši vse te stvari v glavo zabrisali, češ, saj me nimaš rad, saj me niti ne poznaš... Kar je konec koncev res. Ker ga vpišejo na karkoli, nimajo pojma, katero od teh dejavnosti bi si res želel, jo res pogrešal, če je ne bi imel.
Sama sem bila zelo hiperaktiven otročiček in sem hodila na svašta: v glasbeno šolo na klavir (6 let, kar je osnovna glasbena šola) in kasneje kitaro (osnovna in zaenkrat 3/4 srednje glasbene), na plesne vaje, na nemščino, na kup krožkov,... in sem čisto razumela, da imam lahko vse to, ampak stare cunje, ponošene od sestre in 2 bratrancev.. Vendar sem si to sama želela in večina teh stvari ni bila draga, za celo leto verjetno manj kot eno družinsko smučanje za par dni - tu se da malo izbirat. Balet sem pa pustila po 2 mesecih, ker mi je bil dolgočasen in sta me starša takoj podprla, čeprav sem bila 4 leta stara, me ni nihče (razen prijateljic tam) prepričeval, naj hodim... To je tista svoboda o kateri govorim.
Zelo malo je verjetno, da si bo otrok zamislil 5 dragih zadev, ki jih nujno rabi, da bo srečen, če ga seveda starši v to ne prepričajo. Zelo velika je verjetnost, da bo imel eno tako stvar. In tisto mu uresničiš, ostale pa po zmožnostih.
Mogoče je vpliv klime opazen šele po 1 mesecu morja, ampak pozitivni učinki morja so gotovo vidni že prej, sploh sociološki. Sicer imajo najini otroci srečo, da bojo verjetno lahko veliko na morju, ampak tudi če ne bi mogli bit po 1 mesec in več, se mi to ne zdi tako grozno. Glavno je, da se otroku med počitnicami kaj dogaja, da je drugače kot je bilo med šolo, da kam gre in kaj novega spozna na drugačen način, da ima kaj povedat prijateljem na začetku šolskega leta... Da ima iskrice v očkih.
In če bomo kdaj čisto brez denarja, jih bova peljala (lahko tudi peš, da ne boste rekli, da bo bencin drag;) gledat nočne metulje, netopirje,... to je noro doživetje, sploh če jih še poslušaš (opremo bi si pač sposodila), otrokom se pa sploh fajn zdi ponoči nekaj opazovat, ker morajo sicer takrat spat.
Pa na kako goro, da vidijo svet iz druge perspektive (pa na splošno sploh nisem nek hribolazec, sem morsko dete, ampak se mi zdi prav, da spoznajo tudi tisto, kar mogoče meni ni tako blizu, ker mogoče njim bo).
Pa v botanični vrt, parkrat na leto, da vidiš, kako se spreminja. Pa na Grad, pa v kako galerijo, veliko jih je zastonjskih ali pa so vstopnine simbolične, pa gledat mali naravni most, se mogoče še spustit iz njega ali pa v kako jamo (opremo se spet da sposodit), izpit mava, pa je enkratno doživetje...
Pozimi bomo delali ptičje hišice, spomladi valilnice, poleti stekleno mravljišče, celo leto mlinčke na potokih... Te stvari ne stanejo veliko, so pa nekaj, kar si otroci zapomnijo za vse življenje.
Skratka dvomim, da bodo imeli najini otroci manj razburljive počitnice oz. življenje zato, ker ne kaže da bi zaslužila toliko kot naj bi bil min. za zanimivo življenje.
Na morje bomo vedno lahko šli, magari h kakim prijateljem, starim staršem... ki se jim pač nekak oddolžiš, jim zašiješ kaj, kuhaš vsak dan,... vsak zna nekaj, kar drugi ne (vsaj zase lahko trdim, da se to vsem splača;), kar imamo mi, radi delimo s prijatelji in obratno). Sva se z lubijem že pogovarjala (in je bil zelo navdušen), da bi vzela na morje kakega njenega sošolca/sošolko, ki si sicer tega ne bi mogel privoščit - če bodo seveda starši pustili. Vse se vrača;)
Na morju, magari slovenskem, pri dediju, se bomo potapljali na dah v nizki vodi, če ne bo denarja za prave potope in jima bova kazala, kaj vse se najde v plitki vodi (itak precej več kot v globoki, mimogrede;)
Opremo za kak šport, če bo treba, si bova sposodila.
Če ne bomo imeli za plavalno šolo, bom zbrala par njenih prijateljev in jih sama vse skup učila plavat, saj imam vse potrebne izpite za to. In se bo imela fajn in ne bo čisto nič prikrajšana, mogoče se ji bo še fajn zdelo, da njena mami nekaj zna, kar druge ne. To sem že delala in so bili otrci videt zelo zadovoljni z mano, zakaj torej ne bi bil moj otrok, ki me ima še rad po vrhu?
Če bojo jezikovni tečaji predragi, bomo vprašali babi, če bi učila malo in še dve njeni prijateljici, da ne bo dolgčas - ona to rada počne in bo počaščena, sem prepričana, saj je mela te načrte že predno sem sploh zanosila ... Če pa babi ne bi imela časa, bi jo pa za osnovno stopnjo verjetno lahko tudi sama kaj naučila, čeprav nisva glih iz jezikov diplomirala, mava pa vseeno kak AC , tak da je glih neumnosti ne bova učila; pa narediš angleški pancake party, pa imaš vsako soboto nemške zajtrke, bereš knjigice v vseh jezikih, mu/ji prevajaš besedila kakih pesmi, ki jih sliši na radiu, kuhata po kuharicah iz vseh možnih jezikov - otroci tako neverjetno poberejo vse sproti - vsaj toliko kot na tečajih... Pa prebrodiš tisto leto, da otrok ne nazaduje in se lahko potem spet vključi v veleopevani tečaj, če mu je seveda do tega.
V tujino lahko gre otrok tudi h kakim prijateljem ali sorodnikom, ki jim zaupaš, včasih otroci najdejo prijateljstva iz različnih koncev in se med sabo obiskujejo - pa to ni tako drago - v bistvu moraš plačat samo prevoz, ker je nekak logično, da vsak starš časti malega prijateljčka v svoji državi, torej ima zastonj spanje, hrano in mogoče še kak obisk muzeja. Ko pride prijateljček sem, pa ti pripraviš zanimivosti zanj in seveda tudi nič ne računaš. Kaj vi niste nikoli tako delali, ko ste bili otroci?
Raznih "umetniških" zadev se bo verjetno učila kar sproti, ko bomo doma kaj počeli in če jo bo potegnilo, da bo hotela več, ji bova pomagala do znanja, gotovo.
Marsikaj se da zimprovizirat, če imaš "malo domišljija" pa mogoče malo znanja na raznih področjih. Vsega ne, ampak tisto stvar, ki so jo bo res želela, bo gotovo dobila. Ostalo se mi zdi pa važno, da otroku narediš življenje zanimivo in vsaj med počitnicami tudi drugačno, pa ni tako važno, na kak način to narediš...
Pravim torej, da ni nujno, da se ustaviš pri otrokovih primarnih potrebah, da jim omogočiš lepo in zanimivo življenje in veliko znanja in dejavnosti, ki ga zanimajo, da prideš skozi mesec, čeprav malo bolj tesno. Dokler so mali, jim je itak vseeno, glavno, da se dogaja - karkoli. POvabiš prijatelje z otroki na obisk, da se igrajo skup, greš na sprehod nekam, kjer bodo črvi ali kobilice in so srečni , greš z njimi na igrišče... Narediš piknik za Savo, kjer skup pečete hrenavke in kruhove kačice, ki jih narediš iz kile moke, malo kvasa in vode (če to ni poceni, potem ne vem, kaj je)... In se imajo fino med počitnicami.
Kasneje je gotovo težje, ampak gotovo tudi obstajajo triki, poleg tega pa najstniki že nekak razumejo matematiko družinskega proračuna in si lahko tudi sami kaj zaslužijo, če si želijo nekaj izven danih okvirov.
|
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi.
Več o tem
Natisni
- saj si tudi ve ne želite hiše z vodometom in rolce roysa, ni res? 
. 
