Anonimna.
|
Hvala za tako hitre odgovore
Ja, bi tudi jaz rekla, komu drugemu, da so to dvomi polne ritke, če ne bi preživela mladosti kot sem jo. Takrat samohranilska družina z ogromnim kreditom za hišo in kar velikim pomanjkanjem. In sem si rekla, jaz ne bom nikoli tega naredila, zato sem pa sedaj zelo nesigurna glede najemanja velikega kredita.
Mič, dokler nismo dali otroka v varstvo smo živeli od moje plače (1.100 eur), moževe sva dajala na stran. Od kar plačujeva varstvo (slabih 300 eur), nam moja plača ne zadostuje več za vse. Sva pa v 5 letih privarčevala približno 50.000 eur+kupila avtomobila (prva leta sva imela manjše plače, potem so se nama večale in posledično tudi privarčevani znesek). Nisva razvajena, še nikoli si nisem kupila dražjih čevljev od 60 eur (pa še to le izjemoma in s slabo vestjo ), ne kupujeva dragih blagovnih znamk, večinoma H&M, Orsay in podobni. Tudi v dobrodelne namene sva vsako leto dajala denar, od lani pa ta denar odhaja za nakup stvari za eno punčko, ker tako točno veva, da te stvari nato dejansko prejme ta punčka. Res pa je, da si radi privoščimo kak izlet, nedeljsko kosilo in ob tem je seveda super občutek, da ne potrebujem razmišljati ali si to lahko privoščimo.
Vidim, da nekateri resnično čarate, bravo Vidim pa tudi, da se lahko počasi znebim tega mojega strahu, ker če vam uspeva, potem mora tudi nam
|
Natisni
.
