ronja
|
Tori, tebi se "smili" oz. zdi neumna njegova žena, meni pa se smiliš ti, ker nisi v kaki strašno boljši poziciji: glede na to, da veš, da je tip nesposoben kreten, pa te še vedno neustavljivo privlači in si želiš bit z njim, imaš zelo male šanse, da nekje v kratkem najdeš ljubezen svojega življenja, se ti ne zdi? Ni fora njegove žene, z njim si lahko ne glede na njegovo ženo, ker je to njegov oz. njun problem, da imata zakon-farso, vendar pa če se zaljubiš vanj, postane to, da je poročen, tvoj problem, ker si z njim ne moreš ustvarit neke lepe zveze... Mogoče jima tako paše, mogoče ne, nimam pojma, vendar ti noben angelček ne more tu pomagat, dokler ti ne poštimaš v svoji glavi, kaj si želiš od življenja - beri: kakšnega moškega... karin, ti si pa še bolj naivna kot jaz! Od kod ti ta noro luda ideja, da ima vera in prižiganje svečk in moljenje k angelčkom karkoli s tem, kako dobri/pošteni smo do ljudi okoli nas? Nisem verna, pa vedno bolj ugotavljam, da se teh blesavih zapovedi držim bolj kot večina vernih... Ampak za vsako točno vem, kdaj bi jo brez slabe vesti kršila. Ker pač živim po svoji vesti, ne rabim ne župnika, ne boga, da mi povesta, kako naj živim in ko bom umrla, bom vedela, da sem se trudila živet tako, da bi tudi drugim prinesla čim več dobrega in čim manj slabega. KOliko mi je to ratalo, bojo pa povedali živi na mojem pogrebu . Seveda se je veliko lažje spovedat župniku, ki ga intimno ne poznaš in tvojih grehov ne sme trosit okoli, kot pa se dejansko opravičit tistemu, ki si ga prizadel, videt njegovo jezo in žalost in se spopast s tveganjem, da ti mogoče ne bo oprostil. Vseeno pa mislim, da je to bolj prav. Rabiš pa več jajc za to. Nekateri tega ne zmorejo in jim je lažje živet tako, da se iskreno opravičijo bogu in ta jim oprosti. Ampak zame to ne bi delalo, ker bi me žrla vest, dokler ne bi poizkušala tu na zemlji popravit tega, kar sem zasrala. Smo različni, eni rabijo boga, drugi jajca, tretji shajajo brez česarkoli od tega.
|