asso
|
Oj, glede uvajanja. Jaz sem takega mišljenja, da se otroka pripelje, se je malo z njim. Se malo umakneš in od daleč opazuješ in ko te otrok išče se pokažeš... Prvi dan par urc, naslednji malo več ga pustiš samega in če te išče, naj vzgojiteljica pove, da boš kmalu prišla... Konec tedna ga nekje pustiš cel dan. Otrok mora videt, da boš prišel ponj. Če se zgodi pa, da noče v vrtec nima smisla ga več "uvajat", ker potem bo samo pričakoval, da boš z njim. Pač moraš prekinit in ga pustit. Prej ali slej se bo navadil. Z muko ali brez. Pri Nastii je bilo tako, da na začetku ni bilo problema. Tudi sama je hotela nekje drugi tretji dan tam spat (ker je videla druge), ampak se je bala. Rekla sem ji, da naj proba in če ne bo hotela naj pride ven, da jo čakam zunaj. Prvi dan se ni hotela niti uležt, dali so ji ležalnik in je takoj šla ven, naslednji dan se je probala ulešt in je malo ležala, nato prišla ven. Rekla sem ji, da če slučajno zaspi, da jo bom čakala. Dan kasneje je že zaspala in seveda sem jo morala čakati zunaj, da vidi, da pridem po njo (itak ko se zbudijo so bolj občutljivi) in tako je nato v vrtcu tudi spala. Krizo je imela nekje sredi drugega tedna, ko je ugotovila, da to je vsak dan. Zjutraj je jokala in ni bilo drugega kot jo pustit vzgojiteljici in it. Čeprav je težko moraš pač prekinit, ker če ne se ne bo nikoli navadil. Trajalo je cca. en teden, da se je totalno umirila, malo je jokcala ko sem jo pustila, spraševala po meni, ampak vsak dan manj. So jo zamotli. Vendar še danes ko pridemo v vrtec noče se odlepit od mene. Moram jo pustit v naročju ene od varušk (ki mimogrede si ona zbere h kateri bo šla) in je ok. Zdej gre dosti raje v vrtec kot recimo pred pol leta... Je bil pa en fantek, ki se mi je res smilil. Je tako jokal za očetom, pol ure se ni umiril, lezu potleh, proti vratom... tudi če so ga zanimirale ni poslušal... in tudi on se je navadil. Tako pač je, morajo se navadit. Na začetku jim pokažeš, da boš prišel po njih in pride moment, ko moraš pretrgat, pustit in it. Pomoje tisti otroci, ki so navajeni kje ostat (npr. pri nonotih, ki živijo v drugem karju) jim je malo lažje, kot tistim, ki so bili non stop z mamo... joj, sem se razpisala... Mela, a zato si me spraševala, če imam majhne učke. Si upala, da vsaj nisi edina Valda Val ni hotel spat. Je hotel bit še malo z mamo
_____________________________
Everything will be OK in the end. If it`s not OK, it´s not the end yet.
|