ssevin
|
IZVIRNO SPOROČILO: the_reason Hej! spet po mejlu...joj, ne vem, kaj je z mano, sploh se ne znam več v živo pogovorit, ne vem, kaj mi je...strah me je verjetno. Kaj me mori? Ti!!! Včasih mi daješ občutek, da si zaljubljen vame, da ti nekaj pomenim, da me imaš rad! Vse to si mi tudi že večkrat povedal, ampak...so trenutki, ko se mi zdi, da si želiš ostati z njo, da sem jaz samo neka motnja, za katero upaš, da te bo čimprej minila...ne vem, prav žalostna sem! Ko si mi poslal tisti sms, da želiš, da se vse konča, sem to sprejela, niti ni bilo težko. Lahko se prepričam v marsikaj, tudi v to, da nekoga ne smem imeti rada, ker to nima smisla. Samo po dopustu si mi pa spet dal vedeti, da nekaj čutiš do mene...jaz sem res zaljubljena vate in te imam skoz bolj rada. Samo če ti misliš, da nimava nobene šanse nekje v prihodnosti, mi moraš to povedati, fer bi bilo, da vem! Da grem lahko naprej. Mogoče pa še sam ne veš, kaj bi? Definitvno ti ne bom ničesar zamerila, bila jezna nate ali karkoli. Samo moraš mi povedati, kaj si želiš! Jaz definitivno vem, kaj hočem! Tebe! Tvoje dotike, tvoje nežnosti! Ampak prisiliti te ne morem, niti te nočem! Odločiti se boš moral sam. Že to, da ti tole pišem, se mi zdi nesramno, ampak zdajle me cela situacija toliko mori, da ne gre drugače. Včasih si želim, da bi videla v prihodnost... Patetično, jadno i bedno. A si drugače hotla kaj vprašat?
|