Tinky
|
Moja porodna zgodba......
V sredo 9.7. sem še na RR njurla, kako sem naveličana nosečnosti in, kako močno si želim objet svojega malega.
Okrog 21. sem se stuširala in šla v posteljo. Ko sem se vlegla, pa nikakor nisem našla pravega položaja, pa full me je šraufalo, pa sem si mislila, da imam morda prebavne težave. Ob 22. sem začutila prvi menstrualni krč, ki ni bil bog ve kako močen, po 5. minutah je sledil drugi in tako se je nadaljevalo do 23. ure, ko so se popadki stopnjevali na 3 minute. Ob polnoči sva se z možem spraševala kaj narediti, saj sem bila prepričana, da so to le lažni popadki. Namreč Lunica24 je imela toliko lažnih popadkov, da sem si rekla, pa ni vrag, da bom zdej zdej rodila.
Nič ob 00:11 sva se vsedla v avto in šibala proti Izoli.
Ob 1. uri so me priklopili na ctg, kjer so bili vidni popadki in odprta sem bila za 2 prsta. Moža so za urco poslali na kavo, ta cajt so mi dali klistir in me spokali v porodno (ob 2.40).
Moji popadki so bili vseskozi redni na 3 minute, boleči vendar ne tako hudi. Ob 4.30 pa se je babici zazdelo, da je čas, da me nafilajo z umetnimi popadki.
In tukaj se zame začela agonija.....nočna mora.
Jokala sem od bolečine in prosila naj mi naredijo carski rez, ker nisem mogla več niti dihat. Mož mi je bil full v oporo, brez njega, bi zdavnaj onemogla.
Na ekranu sem gledala samo številke, ki so med popadki naraščale, najmočnejši je bil okrog 120.
Dejana sem prosila naj mi da pit, ker sem komaj še dihala, pa revež mi je smel dajat le obkladke na usta, jaz sem pa kot dojenček srkala vodo iz gazice.
V tistem trenutku bi rade volje skočila skozi okno porodne sobe, če bi bilo le odprto, tako hudo mi je bilo.
Babica je bila pa katarstrofa, nesramna, niti ene lepe besede nisem bila deležna, zato je bilo razpoloženje še toliko bolj na psu. Ko mi je hotla menjat podlogo mi je rekla naj dvignem rit, pa je nisem, ker ni bilo moči...dvakrat, trikrat, štirkrat mi je ponovila, jaz pa še vedno nisem mogla dvignit riti. Na koncu sem se začela dret, da ne morem, da nimam moči......in ona je kričala nazaj, da kakšna mati bom, da če želim zadušit otroka...... Joj, jokat sem spet začela....pol me je Dejan nekako dvignil.....
Po vsem tem se je po treh močnih popadkih ob 6.37 rodil moj zlati sonček Teo, ko so mi ga položili na trebuh, smo vsi trije zajokali in v trenutku sem pozabila na vse muke, ki sem jih preživela tisto noč.
Teo je bil malce zmrznjenček po porodu, zato so ga imeli še dve uri na opazovanju in kasneje je postal še rumen, da ga je bilo treba dat pod lučko 20 ur.
Sedaj smo pa doma, se crtamo, papamo, spančkamo, lulamo in kakamo.
Če bi vedela, da je porod tako boleč (meni), bi brez premisleka vzela EA in plačala še več kot 190 eur, koliko je cena v Izoli.
Sobo sem delila še z eno punco in sva se tri dni imeli prav super, full sem jo pogrešala, ko je odšla dan pred mano.
No tko, to je to....
_____________________________
Teo 10.7.2008
Maja 27.7.2010
|
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi.
Več o tem
Natisni
. 
. 
