PikicaStonoga
|
Uf, dekleta, če bi me vprašali to 5 let nazaj, bi rekla, da bo zaradi nje živčni zlom dobila  in da naju bo (takrta še s fantom) narazen spravila (sva živela pri njehgovih starših) No, pol sem pa mela vsega poln kufer in se fantu rekla, da grem, da ne zdržim več, da ne morem več živet pri njih(zdržala sem cele pol leta) in da vem, da je njegova mama, ampak da on ne more bit nekje vmes, da more zbrat in se enkrat končno postavit zase, zame, za naju, če se misliva poročit in ustvrit družino. In se je!  Povedal ji je svoje, poročila sva se tako, kot sva midva želela in nisva pustila vmešavanja, pa čeprav sva s strani staršev poslušala, da ne bodo pripli na najino poroko, ker jih nič ne upoštevava - pa sva rekla, pa ne rpit, povabljeni ste, če pa mislite, da je tako prav, d avas ni zraven na najin dan ok! Uf, kolk sva jokala, ko sva postavljala meje in sva se bala, da bomo čist stike pretrgali. Ampka zgodba se je končala tako, da je tašča potem skor živčnega fasala zarad naju haha no in zdaj po petih letih (dve leti poročena) pričćakujeva prvega dojenčka. Že skoraj 4 leta živiva zase in se s taščo (in tastom) odlično razumeva. vesta, do kam lahko gresta, velikokrat med vikendom ostaneva pri njih. Danes torej, nimam žal besede proti svoji tašči, je zlata in je ne bi zamenjala. Očitno je pa tako, d anekateri starši težko razumejo, da so njihovi otroci odrasli! In na nas je, da jim damo to jasno vedet, za vsako ceno!
|
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi.
Več o tem
Natisni
. 
. 
