Aja32
|
Zdaj me boste mogoče napadle, ampak a ni "osamitev" nekaj najbolj primernega - to trdijo vsi psihologi. Samo seveda mora biti otrok nadzorovan in primerno osamljen. To nam vsi govorijo - po treh opozorilih,če ne zaleže, ga osamite za toliko minut, kolikor je star... In jaz ne vidim nič slabega, če to naredi tudi vzgojiteljica. Tudi jaz prakticiram zadevo doma in zadeva zaleže - sicer ne za dolgo, ampak raje vidim, da se "oba" na lep način ohladiva , kot pa karkoli drugega. Imam "živega hudička" doma in če bi mi vzgojiteljica rekla, da so ga za določen čas osamili, zaradi neuboganja, bi mi bilo sicer zelo hudo, ampak bi zadevo podprla. Raje vidim, da ga da na osamitev (samo moramo vedeti, da mora biti osamitev primerna), kot pa da bi bilo karkoli drugega. Jaz se vsakih toliko časa postavim v kožo vzgojiteljic - recimo, moj škrat je aktiven tristo na uro, plezalec, plesalec, tekač, niti sekundo pri miru. In mi je vzgojiteljica povedala, da je začel plezati po omarah. Ni bil toliko problem če bi bil samo on, problem je bil v tem, da ga je vsa skupina začela oponašala in plezat. In predstavljate si lahko, kako je to izgledalo in kaj bi se lahko zgodilo. Enako se zgodi, če en ali dva "bolj živa in mogoče malo bolj nagajivo nastrojena" otroka v skupini grizeta, porivata ali kaj podobnega. Začno vsi po vrsti delati isto. In raje vidim, da otroci vidijo, da v primeru grdega obnašanja lahko pride do osamitve, kot pa da vidijo, da se njihov sovrstnik še naprej grdo obnaša in jih pač v tako obnašanje tudi potegne. No, skratka, jaz mislim, da moramo z vzgojiteljico najti primerno komunikacijo (torej, da ti vsakič sproti pove kaj se dogaja s tvojim otrokom - tudi, če ga je kakorkoli okregala ali kaj podobnega) in da najdemo skupno rešitev. Medsebojno zaupanje se mi zdi zlata vredno - glede na to, da otrok med tednom več časa preživi z vzgojiteljico, kot pa mi starši. Je pa res, da sem jaz z vzgojiteljico mojega sinčka zelo zadovoljna, kljub temu, da mi pove, kaj je ušpičil in sem zaradi tega včasih prizadeta in žalostna. Največja nagrada, da dela prav, pa se mi zdi ta, da gre moj škrat vsako jutro z veseljem v vrtec in da vzgojiteljici že na ves glas kliče zjutraj po imenih iz svoje postelje. Mogoče se nekatere ne strinjate z mojim razmišljanjem, ampak s tem ne mislim nič slabega. Lp A
< Sporočilo je popravil Aja32 -- 5.6.2008 12:27:34 >
|