Anonimen
|
V končni fazi je čisto vseeno, kako je je pri nas, sosedih, kolegicah, važno je, da si vi vaš vsakdanjik uredite tako, da bo vam ustrezal, da boste vsi sproščeni, srečni in zadovoljni.
Naša je stara dve leti, zvečer zaspi v svoji postelji, ampak tekom noči, enkrat ob polnosči, drugih ob šestih zjutraj,... pricaplja k nama in se potem stisneva skupaj. Dokler nisem imela hčerke, sem bila sveto prepričana, da bo otrok spal v svoji postleji, ampak danes sem vesela, da se tega nisem držala. Ma, mi ni lepšega, ko zjutraj reče, mami, stiskala  . In je drugače zelo samostojna, neustrašna, išče družbo drugih ljudi.
Aja, pa meni je zeeeeloo pomembno, da lahko neprekinjeno spim, četudi me ena malčica brca v ledvica . Važno da jaz spim, prekinjanje spanja s tem, da sem jo nosila v njeno posteljo so se izkazala za mene zelo stresna (beri: postanem zelo tečna).
|
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi.
Več o tem
Natisni
Tako pa ga ponoči pustim, da mi zaspi med dojenjem in zame ga ni lepšega, čeprav so teorije, da če se na tak način uspava, da potem drugače ne zna nazaj zaspat 
...pri nas tole sploh ne drži, ker tudi sam zna lepo zaspat in to brez joka
je do 2 let spala v svoji posteljici v svoji sobi. Zdaj pri 2 in pol pa vsako noč pride k nama (okrok 4 zjutraj), pa je tega nismo navajali tak da ni vse stvar navade
. jaz sem v štartu velik živcev zgubila, ker naša pa ni hotla sama zaspat, pa jo je bilo treba nosit, ker so vsi rekli, joj razvadila se bo...
brez problema je zaspal in od takrat spiva komot
