Katina
|
barbaw, saj res. Moja porodna izkušnja. Kot veste sem komaj čakala, da se naš sonček rodi, saj naj bi sladkorčicam predčasno sprožali porod že zaradi tega, ker je po 37t večja nevarnost zastoja srca v maternici. Sicer sem že sama brala o tem, mi je pa to povedala tudi moja G preden me je poslala v APN v P. Tako sem več tednov v strahu čakala na dan, ko bom odrešena te skrbi. Tudi slučajno se nisem več ukvarjala s slabo izkušnjo od prvič. Šlo mi je le za to, da naš pride živ in zdrav na svet. Glede na napovedano velikost v primerjavi z mojo višino mi je G v P nakazovala možnost CR in se je kasneje premislila. Na pregledu 13.5. je G ugotovila, da naj bi bila odprga cca 3cm, da je MV zmehčan in da naj pridem naslednji dan takoj zjutraj v P, da mi bodo sprožili porod, saj naj bi bili omejeni s tem koliko porodov na dan lako sprožijo . Takoj ob 7.30 sem prišla v P, kjer so mi naredili CTG, ki je bil baje krasen. Nato sem počakala, da pride moga G v triažno ambulanto, kjer me je pregledala in rekla, da ne potrebujem vaginalete, saj naj bi bila odprta 4 cm in sem zrela za v porodno. (by the way: tam sem srečala tudi naravo ). Nato seveda standardna procedura v klistirnici. Ob 11.15 sem že bila v porodni. Popadkov praktično nobenih še ni bilo. Tam so mi predrli mehur. Ker po eni uri od predrtja nisem dobila svojih popadkov, so mi dali umetne. Ker ti niso bili zadovoljivi so mi jih morali pojačati. Eno uro preden sem rodila sem bila že čisto odprta, pa se mali ni hotel spustiti, babice so me celo spravile v stoječi položaj in mi na posteljo položile nek napihnjen valj, da sem se naslonila, vendar tudi stanje ni pomagalo pri spuščanju. Nato so me zopet spravile na postejo in bolj izkušena babica mi je pritisnila na trebuh in pomagala porajati našega . Za razliko od prvič, je bil ta del tokrat najtežji, vendar ko so mi škrata položili na trebuh je bilo vse pozabljeno. Bil je vijoličasta gmotka, vendar najlepši dojenček. Kmalu ga je babica vzela, ker ni hotel ravno dihati kot bi moral. Med potjo na svet se je tudi pokakal. Saj ni čudno, ko se je tako matral. Zaradi pritiska so mu popokale žilice po celem obrazu in v očeh. Ko boš pogledala slike boš videla, da je v obraz dejansko podoben vesoljčku, saj ima nenevadno barvo . K sreči je zdaj že poslat podoben zemljanu . Babica je potem izjavila skupini bodočih zdravnikov, ki so bili zraven, da v primeru, da bi bila prvorodka otrok ne bi mogel brez CR ven, ker je bil glede na mojo telesno višino prevelik. K sreči sem imela resnično krasni babici. Sobna je bila nežno bitje, ki mi je obvarovalo presredek in druga - nadzorna babica porodnega bloka, izkušena oseba, ki mi je pomagala, da ni bil potreben CR. Obema sem neizmerno hvaležna. Šivana nisem bila nič . Sicer mi je malo počila sluznica, vendar to ni praktično nič posebnega. Danes je en teden po porodu in počutim se odlično. Kot po navadi jaz ne znam napisat ničesar na kratko . Moja zgodba je pač bolj podrobna.
|