trobentica08
|
Res je, ne smeš se toliko obremenjevati. Povedati mu moraš, da si skupnega življenja zelo želiš in bi ti veliko pomenilo, če bi se priselil. Moj je bil ravno tak, le da je imel nekaj let manj. Bila sem noseča, delala sva stanovanje pri mojih doma. In se ni priselil, dokler ni bilo vse končano, to je bilo v petem mesecu. Bil je cel dan z mano, le spat je šel domov, ker je živel blizu. Čez vikend je prespal pri meni, v nedeljo pa spet domov, drug dan v službo, potem k meni... Ko sva razmišljala o otroku, si ga je zelo želel, le bal se je, da bo to tako spremenilo njegovo življenje, da bo izgubil tisto, kar mu veliko pomeni - družbo in da lahko gre zvečer ven. Sem mu mogla kar nekajkrat povedati, da imeti otroka zame ne pomeni biti samo še doma, gledati tv in menjati plenice. Danes sem vesela, da je še vedno tak kot prej, oziroma še boljši, saj je super očka dvema otrokoma (pa še kakšnega bi imel...). Mogoče predlagaj tvojemu, da naredita za začetek en poskusni teden. Ni treba, da prinese vse k tebi, le najnujnejše. Boš videla, da bo kmalu razmišljal drugače, ko bo ugotovil, da je življenje v dvoje še boljše.
< Sporočilo je popravil trobentica08 -- 14.5.2008 22:09:01 >
|