kovač
|
Kaj je za nekatere firme »naravno« in kaj je v resnici??!!
Najbolj¹e kozmetiène firme:
Bodite pozorni na BDIH certifikat!
Nekaj znamk, ki jim je mar za zdravje potro¹nikov, obstaja,
preberite....
Vem, da ste ze dosti slisali o naravni kozmetiki in kako je lahko kozmetika
skodljiva, a spodaj lahko preberete se malo vec o tem in na kaj morate
paziti.
pretresljiv èlanek o ¹kodljivosti kozmetike. Govori o kozmetiki, kako se
zastrupljamo z njo. Na kratko povedano, govori o tem, da je veèina kozmetike
ala Loreal, Garnier, Revlon, Estee Lauder, Proctor& Gamble ... nevarna
zdravju. Niti petina kemikalij v kozmetiki namreè ni testirana v neodvisnih
ustanovah, proizvajalci vztrajajo, da tak¹no testiranje ni nujno. Kljub
pro¹njam nevladnih organizacij, naj se prostovoljno odpovejo uporabi snovi,
za katere vemo, da povzroèajo raka, veliki kozmetièni koncerni tega noèejo
storiti. Mno¾ièna obèila ¾ivijo samo od kapitala multinacionalk, zato se jim
ne ¾elijo zameriti, potro¹niku pa tako niti na misel ne pride, da bi se
moral v opisano problematiko poglobiti.
Avtorica pravi ¹e, da se ljudje vedno bolj zavedajo zdrave prehrane, vendar
bi morali biti pri kozmetiki celo bolj previdni, saj je za varnost hrane
poskrbljeno (zakonsko) veliko bolj kot za varnost kozmetike, ki pa kot vemo
se vsrkava v telo, kri ... In ¹e najbolj ¹kodljive sestavine v kozmetiki.
ftalati (skriti pod parfum, fragrances), parabeni, policikliène mo¹usne
spojine, derivati PEG, fluor...
- Ste vedeli, da je za kozmetiko dovolj 1% naravnih sestavin in se zato
formalno lahko razglasi za naravno?
- da se vsako leto za ''naravno'' deklarirano kozmetiko porabi 100.000 ton
kemikalij? Koliko gre ¹ele v tisto, ki nima oznake, da je naravna. Torej
nima niti enega potrebnega procenta naravnih sestavin.
- da se dejansko 60% kemije vsrka v kozo iz kozmetike (ja, obstajajo
dokazane raziskave)
- da lahko ¾enske v povpreèju v enem letu absorbirajo tudi 2kg kemikalij iz
svoje kozmetike? Sploh tiste, ki redno in na veliko uporabljajo losijone za
telo (gelov za tu¹iranje, ¹amponov, krem, pudrov...)
Nekateri proizvajalci uporabljajo zelo zanimive razlage: >>Ponujamo izdelke,
ki so naravni toliko, kolikor je v dana¹njem èasu mogoèe<<. Pisati pa bi
moralo: >>Ponujamo izdelke, ki so naravni toliko, da je to ¹e vedno
dobièkonosno.<<
Danes veè kot 50 blagovnih znamk ponuja 100% naravne izdelke in s tem
dokazuje, da se to ¹e kako da. Le apetite po dobièkih je treba zmanj¹ati.
BDIH je certifikat za naravno kozmetiko , ki mora izpolnjevati naslednje
kriterije:
- uporaba naravnih rastlinskih surovin, prete¾no iz certificirane ekolo¹ke
pridelave ali kontroliranega nabiranja divje rastoèih rastlin
- testiranje na ¾ivalih ni dovoljeno
- surovine, ki so na trgu od leta 1998, se lahko uporabljajo le, èe niso
testirane na ¾ivalih
- uporaba anorganskih soli ali mineralnih surovin je naèeloma prepovedana,
razen specificiranih izjem
- uporaba ekstrahiranih naravnih surovin skozi procese hidrolize,
hidrogenizacije, esterifikacije, transesterifikacije je strogo regulirana
- prepovedana je uporaba sintetiziranih barvil, di¹av, etoksiliziranih
surovin, silikonov, parafina in drugih naftnih derivatov
- za zagotavljanje varnosti izdelkov je dovoljena uporaba naravnih
konzervansov ter omejena kolièina naravnim identiènih konzervansov, kot so:
benzoid acid (benzojska kislina), salicil acid (salicilna kislina), sorbic
acid (sorbinska kislina) in njihove soli ter benzyl alkohol (benzilni
alkohol)
- obsevanje izdelkov ni dovoljeno
- uporaba gensko spremenjenih organizmov ni dovoljena
- proizvodni proces mora biti prijazen do okolja
- embala¾a mora biti iz okolju prijaznih materialov
Certifikat BDIH ima ¾e veè kot 40 blagovnih znamk. Navajamo le tiste, ki jih
lahko najdete v na¹ih trgovinah (po abecednem vrstnem redu): -Avalon
Organics-Bergland-Dr.
Hauschka-Lavere-Lavera-Logona-Primavera-Sante-Maharishi Ayurveda-Martina
Gebhardt-Organic Pharmacy-Urtekram-Weleda
http://www.kontrollierte-naturkosmetik.de/e/producer_natural_cosmetics.htm
<http://www.kontrollierte-naturkosmetik.de/e/producer_natural_cosmetics.htm>
link do seznama vseh priznanih naravnih blagovnih znamk!
POZOR!!!! nekaj sestavinsko najslab¹ih znamk.
Dark & Lovely, L''Oréal, Clairol, Procter & Gamble, Revlon, Garnier.
Biotherm, L''Occitane, Banana Boat, Coppertone, Nivea, Estée Lauder, Avon
Otro¹ka olja vsebujejo paraffinum liquidum (derivat nafte) in samo izgleda
kot olje!!!! Pribli¾no polovica strupov v telo ne pride skozi usta, ampak
skozi ko¾o. Ko¾o negujemo z nafto, zobe umivamo s pesticidi
Veèini ljudi, ki ¾eli ¾iveti zdravo, ni vseeno, kaj pojedo. Vendar je to le
prvi korak. Pribli¾no polovica strupov v telo ne pride skozi usta, temveè
skozi ko¾o. Razni pesticidi, fungicidi ali insekticidi, ki se jim v solati
sku¹amo izogniti, se namreè skrivajo v kozmetiènih izdelkih in èistilih, ki
jih obièajno uporabljamo, opozarja Sanja Lonèar. Povzetek njenega predavanja
na to temo, s katerim se sicer v celoti ne strinja, je pred kratkim kot
blisk zaokro¾il po spletu.
Deklaracije na kozmetiènih izdelkih s prostim oèesom veèkrat niti ne moremo
prebrati, pa tudi, èe jih, ne razumemo kaj dosti.
"Edino na kozmetiènih izdelkih je dovoljeno, da sestavine niso napisane v
na¹em maternem jeziku, paè pa uporabljajo strokovne izraze. Zato je
verjetnost, da boste razumeli, kaj ste kupili, minimalna."
Pa vendar, na kaj moramo biti pozorni? "Èe se seznam zaène s parafinum
liquidum, vazelinum ali petroleum, je osnova izdelka nafta oziroma naftni
derivat. Proti koncu seznama so pogosto omenjeni konzervansi parabeni, ki
kremam dajejo obstojnost, vse veè nevladnih organizacij in neodvisnih
raziskovalcev pa svari, da pri èloveku lahko povzroèajo hormonske motnje.
Vmes bo na deklaraciji morda z velikimi èrkami napisano PEG. To pomeni, da
izdelek vsebuje snovi, ki moèno pospe¹ujejo vpijanje v ko¾o in na¹e telo
pripravijo do tega, da lahko ¹e nekaj èasa po uporabi skozi ko¾o spusti tudi
razne patogene snovi, ki jih sicer ne bi."
Nafte torej ne priporoèate za nego telesa? "Zagotovo bolj koristi
avtomobilom kot èloveku. (smeh) Ma¹èoba je bila v kozmetiki vedno prisotna,
nafta pa je veliko cenej¹a kot jojobino ali avokadovo olje. Vendar je to
mrtva ma¹èoba, ki ne hrani ko¾e kot naravna olja. V kozmetiki najdete ¹e
veliko nevarnej¹ih snovi, na primer ftalate, za katere vemo, da po¹kodujejo
jetra, vplivajo na zarodek ..... V Nemèiji so bili nekaj èasa ¾e prepovedani,
pod pritiski industrije pa so jih ponovno dovolili. Na deklaracijah so
najpogosteje skriti v besedi parfum, ki pa je poslovna skrivnost, zato
njegove formule ni potrebno napisati. V neodvisnih laboratorijih so
ugotovili, da ftalate, ki podalj¹ujejo obstojnost di¹av, lakov in drugih
spojih, vsebuje 75 odstotkov kozmetiènih izdelkov. Policikliène mo¹usne
spojine, ki so prepovedane, na neodvisnih testih ¹e vedno najdejo tudi v
najbolj znanih blagovnih znamkah."
Koliko denarja se obraèa v kozmetièni industriji?
"Kozmetièno industrijo vsi pustijo pri miru, saj je dolgo veljalo, da ti
izdelki ne morejo prodreti v telo. Zadnjih deset, dvajset let sicer
ugotavljamo, da to ne dr¾i, ampak ta osnovna predpostavka je ¹e vedno v
veljavi, drugaèe bi morala biti zakonodaja popolnoma drugaèna. Èe ko¾a niè
ne vpije, potem se milijardni biznis vrti okrog larifari vzdr¾evanja mrtvih
celic povrhnjice. Èe pa snovi pridejo globlje, do ¾ivih celic, ni veè ovir,
da ne gredo tudi v kri in limfo."
To nevarno igro pa financira potro¹nik .....
"Stro¹ki za reklamo velikih blagovnih znamk se gibljejo med 20 in 30
odstotki, nekateri prenesejo celo do 50 odstotkov. Èe temu dodate ¹e 30 ali
40 odstotkov mar¾e in davke, pomeni, da je dejanska vrednost izdelka do
deset odstotkov cene, ki ste jo plaèali. To se proizvajalcem splaèa le v
primeru, èe uporabljajo poceni sintetiène surovine. Naravni izdelki, pri
katerih je cena proizvodnje bistveno vi¹ja, nikoli ne bodo tako poznani, ker
si ne morejo privo¹èiti ogla¹evanja, niti velikega obsega proizvodnje."
Koliko naravnih izdelkov je mogoèe najti v trgovinah?
"Nekaj odstotkov.©e pred nekaj leti jih pri nas sploh ni bilo mogoèe dobiti,
zdaj pa je na tr¾i¹èu okrog 15 blagovnih znamk, ki imajo certifikat, da so
naravne in dosegajo zelo dobre rezultate na neodvisnih testih."
Najveèja la¾ krem proti celulitu?
"Prva je ¾e ta, da je celulit nekaj nenaravnega, zaradi èesar bi morali biti
sami sebi nev¹eèni. Struktura ¾enske ko¾e je za razliko od mo¹ke taka, da ga
ustvarja. Lastnik nekega kozmetiènega koncerna je dejal: ''Preprièaj ¾ensko,
da je grda, in prodal ji bo¹ lahko vse.'' V reklamah za kreme proti celulitu
nastopajo trinajstletnice, saj ¾e pri petnajstletnicah ne najde¹ veè nog
brez celulita. Nekvalitetna hrana situacijo ¹e poslab¹uje. Ti izdelki
vsebujejo moène diuretike, ki odvajajo vodo iz tkiv. Ker je veèina ljudi
kronièno dehidriranih, lahko pride do velike po¹kodbe celic. Popolnoma
naravna snov, ki èisti toksine iz telesa, je na primer brezovo olje. Ampak
le pod pogojem, da smo dobro hidrirani in ne mislimo, da se bomo enajst
mesecev smetili, potem pa v nekaj dneh vse pospravili.
Kaj pa je v kremah za sonèenje?
"Pri kremah za sonèenje doloèene snovi prodrejo v ko¾o in tam ustvarijo
kemièno reakcijo. Ampak vèasih smo uporabljali kreme s faktorjem 2, 4 ali 6,
danes pa s faktorjem 40. Visoki za¹èitni faktorji so kemièno manj stabilni
in zato nova sredstva vsebujejo tudi veè konzervansov in drugih pomo¾nih
snovi. Veliko bolj inteligentna za¹èita so kreme na osnovi titanium
dioksida, ki na ko¾i naredi za¹èitni sloj, ki deluje kot ogledalo. Vendar se
te kreme ne vpijajo v ko¾o, kar ljudem ni v¹eè. Zato nekateri proizvajalci z
nanotehnologijo razbijejo titanium dioksid na majhne delce, ki se vpijejo v
ko¾o. Vendar so te kreme ko¾i prijazne le, èe ostanejo na povr¹ini."
Omenili ste nanotehnologijo. Kako deluje?
"Uèinki nanotehnologije ¹e niso podrobneje raziskani, èeprav nekateri
svarijo, da gre za veliko nevarnost, podobno kot pri genski tehnologiji.
Okrog 2000 kozmetiènih izdelkov naj bi bilo ¾e proizvedeno s pomoèjo te
tehnologije, vendar ne vemo, katerih. V Sloveniji ni niti ene aparature, ki
bi lahko ugotovila prisotnost nano delcev. Èe je po zakonu dovoljeno, da
uporabite en gram strupa na enoto, je to prej pomenilo deset ali sto
molekul. Zdaj pa z nano tehnologijo iz sto naredijo sto bilijonov molekul,
ki pa ¹e vedno tehtajo le 1 g."
Depilacijske kreme ..."... so posebno poglavje èlove¹ke neumnosti. Zanimivo,
koliko ¾ensk jih uporablja, pa se nikoli ne vpra¹ajo, kak¹na mora biti
kemikalija, ki v treh minutah stopi dlako. Dejansko gre za kemijo, ki
spremeni strukturo dlake, s tem pa moèno spremeni pH ko¾e. Ko¾a ni na¹
okras. Ko¾a je na¹ najveèji obrambni mehanizem, na¹a barikada. Narava je s
pH-jem ko¾e prepreèila, da bi razni patogeni organizmi pri¹li v telo. Mi pa
v imenu lepote ta pH spreminjamo.
Na kaj moramo biti pozorni pri nakupu deodorantov?
"Pri deodorantih so ljudje ¾e postali pozorni, da ne vsebujejo aluminijevih
soli. Bistvo ni v tej ali oni spojini, temveè v principu delovanja. Èe nek
proizvajalec zagotavlja, da se ob uporabi antirespiranta ne bomo spotili 24
ur, je ne glede na to, kako je to dosegel, prepreèil naravno funkcijo ko¾e.
Potenje je naraven naèin uravnavanja telesne temperature in najhitrej¹i
naèin, da se telo znebi strupov. Prej¹njo slu¾bo sem zapustila, ko nas je
direktor neke velike korporacije uèil, kako moramo v Slovencih vzbuditi
obèutek, da jim bo zelo nerodno, èe se spotijo. Raziskava je pokazala, da
nam pred desetimi leti ni bilo preveè nerodno, èe smo se prepotili. Oèitno
je bil marketing uspe¹en, saj nam danes je."
Zobnim pastam nekateri pripisujejo grozljive posledice, celo vpliv na
inteligenèni kvocient.
"Pri zobnih pastah prihaja na dan vse veè svaril o ¹kodljivih stranskih
uèinkih fluora. V knjigi Clean to Death (Èisti do konca) najdete podatek da
lahko ¹tiriletni otrok umre od zastrupitve, èe zau¾ije polovico tube zobne
paste, ki vsebuje 1500 ppm fluora. V zadnjih letih je tudi vse veè
stomatologov, ki svarijo pred fluorom. Sluznica je zagotovo zelo prepustna
in moramo biti pozorni, kaj dajemo v usta. Zagotovo v svojih ustih ne ¾elimo
konzervansov kot so parabeni in pesticidov, kot je triclosan."
Ko poslu¹amo te stvari, se nam v nekem trenutku zazdi, da je vsega preveè...
"Prav to s pridom izkori¹èa kozmetièna industrija, ki pravi, da bi bili ¾e
vsi mrtvi, èe bi bilo vse to res. Te¾ava je v tem, da vsaka stvar prispeva
po malo. Na¹e te¾ave z zdravjem pa so na koncu se¹tevek vseh teh
''nenevarnih'' snovi. Amerièani so izraèunali, da povpreèna ¾enska uporablja
devet kozmetiènih izdelkov in tako prihaja v stik z 196 kemikalijami dnevno.
Zobna pasta, milo, ¹ampon, krema, detergent za pomivanje posode ... To je ¾e
pet izdelkov, pa se ¹e na¹minkali nismo."
Èe na deklaraciji namesto zapletenih sestavin preberemo, da izdelek vsebuje
na primer izvleèke kamilice ali mandljevo olje, smo torej na dobri poti .....
"Da, vendar moramo vedeti, da gre pri mnogih izdelkih, ki jih promovirajo
kot naravne, za zavajanje. Zakonodajalec namreè ni definiral, kaj v
kozmetiki pomeni beseda naravno. Za neko milo lahko napi¹ejo, da je naravno,
¾e èe vsebuje nekaj odstotkov naravnih snovi. Zato je najenostavneje, da
i¹èemo izdelke, ki so jih certificirale neodvisne ustanove in nosijo
certifikat BIO, EKO ali BDIH. Informacije o tem lahko najdete tudi na na¹i
spletni strani. Tudi nekatere blagovne znamke, ki svoj image gradijo na tem,
da izdelujejo naravno kozmetiko, imajo v svojem repertoarju le nekaj takih
izdelkov, ko pa kupite njihovo kremo za petdeset evrov, boste v njej na¹li
le malo naravnih sestavin. Prav tako kot v kozmetiki za otroke, ki je vèasih
veljala za bolj blago."
Na spodnji povezavi si lahko ogledate varnost oz. ¹kodljivost va¹e kozmetike. Èe ne najdete va¹ega pripravka (stran je ameri¹ka) vnesite uèinkovine.
Precej ¹okantno!
http://www.cosmeticsdatabase.com/index.php
¹e nekaj drugih zanimivih linkov....
http://www.kontrollierte-naturkosmetik.de/gesamt_en.htm
http://www.organicconsumers.org/articles/article_6163.cfm
http://www.coopamerica.org/pubs/realmoney/articles/cosmetics.cfm
http://www.safecosmetics.org/
http://www.enviroblog.org/
http://www.foodnews.org/
|
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi.
Več o tem
Natisni
.
Pa ni tako zelo draga no.
?
Za tamalega uporabljam olivno olje in kremo za ritko iz lekarne, zaščito pred soncem od Avene (ta bela varianta z mineralnimi antiUV) in za pozimi pred mrazom 100% karitejevo maslo od L'Occitane (kar je tudi edino, kar uporabljam od njih - sestavina je samo ena: karitejevo maslo). Zase zaenkrat uporabljam Vichy, ampak nisem preveč zadovoljna. Bom zdaj poskusila še Nuxe. 
