Nellie
|
Družina, dva otroka. Starejši obiskuje vrtec v kraju bivanja, mlajši je še premajhen.
Oba imava službi v oddaljenem kraju, do katerega je dobre pol ure vožnje (ali slabo eno, odvisno od časa). Jaz končam delovnik ob 15h, on skoraj nikoli pred 16:00, večkrat pa ob 16:30 ali še kasneje.
On pravi, da bi bilo edino normalno, če bi se skupaj vozila v službo. Zame to pomeni vsak dan vsaj eno uro čakanja in seveda posledično kasnejši prihod domov. Zanj to ne spremeni nič kaj dosti razen tega, da bi porabil cca 10 minut, da me pobere. Rekla sem, da je zame to nesprejemljivo, saj to za sabo potegne eno do dve uri manj z otrokoma, kar mi je na prvem mestu.
Druga stvar pa je, da pravi, da je totalno neumno, da otrok obiskuje vrtec v kraju bivanja (kjer bo naslednje leto obiskoval šolo) in da bi ga morala prepisati v vrtec iz kraja najinih služb, da bi ga lahko spotoma pobrala.
Naj dodam še to, da po starejšega otroka hodijo moji starši po kosilu (njuna želja, no pa moja tudi), z njima preživi ostanek dneva dokler ne prideva midva domov, tam zelo uživa in je nanju zelo navezan.
Mlajšega otroka nisva vpisala v vrtec, saj ga bodo izmenično varovali moji straši in še ena sorodnica. (plačala ji bova do 100 eur na mesec, čeprav sama pravi, da plačila noče). Razlog, da ga ne vpiševa v vrtec prvo leto so bolezni, saj je že zdaj ogromno bolan, tudi v bolnici sva že bila.
Torej po mnjenju njega je moj način čist neprimeren, saj imava zaradi mene višje stroške (prevoz in dodaten strošek varstva).
Meni pa se zdi neumno pustit vsak dan otroke v vrtcu od 6h do vsaj 16:30, če za to ni potrebe. Razumem, da marsikdo nima druge možnosti ampak midva jo pa imava.
Torej, kaj mislite?
|
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi.
Več o tem
Natisni
! 
