tasyo
|
Že spet jaz... Roberta, super, da te je G pomirila! Zdaj se boš lažje pripravila naveliki dan, kajne? Sicer pa je res super, da imamo tukaj toliko mamic, ki nam lahko iz prve roke svetujejo, kaj lahko same naredimo za hitrejši in bolj prijeten porod. Moram priznat, da tudi sama še nisem čisto prepričana, če se res zavedam, da bo čez nekaj dni (ok, tednov...) v mojem naročju eno nebogljeno bitje, ki bo samo najino... Komaj čakam in se veselim, samo ne vem, če sem tole že čist osvojila. Prvorodke me sigurno razumete, kajne? Pa se samega poroda sploh ne bojim, niti malo. NiLe, ja, muffini so že pečeni, tudi kosilo je skuhano (sem kar malo plonkala in tudi jaz naredila rižoto z malo mesa, cvetačo in bučkami), tako da zdaj samo še čakam, kdaj mož stopi skozi vrata in greva jest. Vmesni čas pa spet zapravljam tule... Sicer sem si pa danes že zadala precej ambiciozen plan za pozno popoldne oz. zvečer - postaviti morava ene garderobne omare - jeee , spet bomo šraufal in sestavljal, pa še na en obisk bova skočila, če bo zneslo. Res bi rada vse obiske obdelala, dokler sem še v enem kosu, ker po pravici povedano nimam neke blazne želje, da mi bodo v prvih tednih po porodu vsi stali na vratih. Povrhu pa pričakovali še, da jih bom zabavala in stregla. Malo morgen... Sej razumem, da bodo želeli videti našo princesko, ampak upam, da bodo toliko uvidevni, da nam bodo dali čas za prilagoditev novemu tempu. Sem optimist? Pa tukaj ne govorim o ljudeh, ki so mi res blizu, ti so dobrodošli - ampak napovedujejo se obiski, s katerimi nimamo glih "pristnih" stikov, ampak so bolj obveza - saj veste, razna žlahta in kolegi, ki se sicer ne spomnijo pridet naokoli... Tako da sva zadnje dni kar leteča in nekak namigneva, da sva se raje še zdaj oglasila, ker potem ne bo časa, pa utrujenost in to - upam da so dojeli. Tako, zdaj pa je prišel možek in greva jest. Dober tek tudi tistim, ki še niste pojedli kosila...
|