timika
|
Težko sodim, če si nora, se mi zdi, da so še hujši primerki . Saj zadeva je simpl - ker ti ne pove, kje je, si skušala izvedet na tak način, dobila pa na krožnik še marsikaj, kar nisi želela. Kar si falila, je način, kako do informacije prit, to, da te pa zanima, kje in s kom je tvoj partner, se pa meni zdi čisto normalno. Skušaj popravit situacijo s tem, da se usedeta in pomenita, kako si vidva sploh predstavljata zrelo partnersko vezo - ta z njegovim pohajkovanjem s komerkoli kadarkoli in s tvojim bolestnim brskanjem po njegovem telefonu to zaenkrat zagotovo ni. Govorim seveda skozi svoje oči - meni je samoumevno, da vem, kje in s kom je, pa ga zaradi različnih poslovnih in družabnih obveznosti tudi precej ni doma. In obratno, ne vem, zakaj bi skrivala, kje in s kom preživim kako urico brez njega. Meni je to bistveno za vzajemno zaupanje, si ne znam predstavljat, da česa drug o drugem ne bi vedela. Mi pa tudi te filozofije ni bilo nikoli potrebno vcepljati nikoli v glavo, tega se verjetno ne bi šla, ljudi je težko ali nemogoče spreminjat, sva z možem glede tega na isti valovni dolžini. In lepo je tako živeti, brez prikrivanj, senc in dvomov. Tole sedaj zrelo uštimajta, za naprej pa dogovorita eno varianto, ki je za oba sprejemljiva. Z obtoževanjem bosta prišla samo do konca vajine poti. Srečno! T
|