mimoza
|
Ne vem več kaj naj naredim. Tašča se vtika v vsako stvar in teži in najeda in se je ne da losat. Saj ne živimo skupaj, vendar ona pokliče in najeda mojemu kaj mora narediti, kaj je dolžan narediti, da mora priti na obisk, recimo za rojstni dan ko ga je imel se je odločila, da ona ga pa hoče videti, čeprav so bili naslednji dan povabljeni na večerjo. In ker nisva prišla je začela klicarit.. mene, njega, pazite to: celo mojo mami, ker je vedela, da ja z nama v tujini tisti dan, samo da bi izsilila da bi bilo po njeno. In potem je naslednji dan, ko je prišla na večerjo vsem najedala, da ona kliče in se ji noben ne javi itd. Potem se je ona odločila, da njo bo pa dete, ki ga z mojim pričakujeva klicalo babi in pogleda prav nesramno mojo mami in jo vpraša: no, kako bo pa tebe? Boš oma, nona, kaj boš, ker jaz bom babi. Od kje si vzame pravico do teh odločitev? Saj ne bi rekla, če ji ne bi že povedali, da jo bo otrok klical babica, mojo mami pa babi. Ampak ona se je zdaj naprdnila, da bo po njeno. Potem je določila, da jaz pa moram rodit v določeni porodnišnici. A ni to moja odločitev? In ko si nekaj zapiči v glavo najeda in najeda in najeda. Nato je pa celo rekla, da po njenem mnenju je otroček, ki ga nosim vesel in energičen, da jaz sem ji pa zoprna!! In potem se je spravila najedat moji mami, da naj vpliva mal name, ker ona lahko samo na svojega sina, name pa ne more, ker bi ona rada da bi midva pri njih uredila eno sobo, da bo otrok lahko tam spal, če bomo kdaj na obisku. S tem da smo ji že tisočkrat povedali, da tega ne bomo naredili, ona kar najeda. Potem je mojim staršem govorila, da sem spremenila njenega sina, da prej je bil čisto drugačen in da je bil komot, da zdaj pa skoz neki dela, da tudi punce ki jih je imel prej ( to je povdarila, da nisem njegova prva ali edina punca - kot da to koga briga, predvsem pa moja starša), niso imele takega vpliva nanj, kot ga imam jaz. Ja res sem grda grda, ker hočem da v skupno gospodinjstvo skupaj vlagava. Nakar je še rekla, da je slišala da je navada, da stari starši kupijo voziček in da nama ga bo pa itak moja mami - je spet kar določila. Ker ona nima denarja. V naslednjem stavku pa pove, kakšno pot ima začrtano za naslednje potovanje. Saj sva vozek itak sama kupila, čeprav ga je res želela moja mami, pa ji nisva dovolila, ker ne želiva da se meče v stroške. Nato vsem razlaga, da ona je razočarana ker pričakujeva fantka, ker ona si je pa tako želela punčko. Ampak da ok no, da se je sprijaznila. Mislim, kot da koga briga kaj si je ona želela, pa tud če si je, kako lahko take ven meče. A zdaj je pa fantek kaj manj vreden al kako? No in kaj je bistvo. Ko sem mojemu povedala, da mi gre na živce, da se hoče tako vsiliti v najino življenje in da me celo obtožuje da sem zoprna in določa kje bom rodila, ter da poskuša na mojega vplivati z načinom vcepitve krivde in pa mu vsiljevat neko moralno obvezo do nje, družine itd. Ker ona še vedno vztrajno povdarja, da on ima družino tam kjer je ona, niti slučajno ne pomisli, da si ustvarja svojo družino in je ona v drugem planu. No na vse to on odreagira kako? Z njo v rokavicah. Ko vidi, da res gre že vsem na živce z izjavami ji nežno kot se le da reče, da zdaj je šla pa malcek predaleč. Ko najeda in mori in ko meni reče da sem zoprna, je tiho ali pa ji reče: no mami nehi no. Ko začne najedat s kakšnimi njegovimi bivšimi puncami, da jih je imel in kakšne so bile - kot da je edini, ki je še kero imel preden se je ustalil ji reče, no mami, tega pa res ni treba zdaj govort. Z mano se skrega in povzdigne glas, na svojo mamico pa res nikoli. In ko sem mu rekla, da sem se z mojo mami, s katero se res dobro razumem pogovorila o tem kar me muči pri tašči mi je rekel, a zdaj se bo pa cela žlahta na mojo mami spravila. Pa enkrat samkrat ni moja mami rekla karkoli grdega o njej. Vedno mi poskuša svetovat kako na miren način rešiti situacijo ali pa me pomirit, ker z nekom sem se pač mogla pomenit o tem. Saj če se z njim poskušam mi reče, da nima kaj naredit, da taka pač je ali pa mi naprej vrže da je ne maram. Pa ne bi rekla, če bi imel res dober odnos z njo. Vedno ga žali. Ali je bolj neumen od svojega brata, ali mu pove da je naključni otrok, ali mu reče da izgleda kot jeti...polno takih ima. On pa kot da je gluh. Zadnjič sva bila na poti in je spet kar klicarila in klicarila, ker je spet hotla neki izsilit in ker se ji nisva javljala v tujini je rekla, da kako je lahko tak da se ji ne javlja. Saj naj ne misli (sin namreč), da jo je skrbelo zanjga, skrbelo jo je za ljudi, ki jih je imel sabo. Kako lahko kaj takega rečes svojemu sinu? Ja jaz zdaj ne vem več kdo je tukaj nor. Ona, ki teži in izsiljuje, moj ker se ne zaveda in si noče priznat, ali jaz ker vse to prenašam. No, saj sva se spet fajn skregala danes zaradi nje, saj če se že skregava, se skregava zaradi nje, ker se mi butasto zdi vse skupaj. Njegova teta je zadnjič rekla, da upa da ji ne bova kdaj pustila otroka v varstvo, ker ji res ni za zaupat. Celo moj je to že priznal. Večkrat kaj spije in pol je kot kura brez glave. No, saj to je tako ali tako, ampak če pa kaj spije, je pa to še toliko hujše. In danes sem mu to rekla, da otroka ne bo dobila v varstvo, ker ji en zaupam, mi je pa zabrusil nazaj, da pol ga pa tud moji ne bodo dobil. Seveda sem popolnoma znorela, kako lahko primerja moje starše z njo in da definitivno tukaj ni debate o tem ali ga bodo moji imeli ali ne. Tudi njej bi ga dala v varstvo, saj je v končni fazi babica, vendar varnost mojega otroka je na prvem mestu in izključno pod nadzorom ji bom dovolila stike. Ma predvsem sem razočarana, da se moj postavi na njeno stran, namesto na stran mene in otročka ki ga pričakujeva.
< Sporočilo je popravil mimoza -- 11.3.2008 0:18:36 >
|