sanosan
|
Jaz ti lahko povem iz lastnih izkušenj v porodnišnici, kako zgleda črpanje. Ker je moj prvi imel zelo slab sesalni refleks in zaradi manjših zapletov, sem si prvi teden v porodnišnici morala črpati mleko. Ko enkrat osvojiš tehniko črpanja, je stvar malo lažja, vendar je na začetku to samo 10 ml, 15ml,... in še to na nekje 2 uri ali celo bolj pogosto (odvisno od ). Ker sem bila takrat v porodnišnici in otroček na antibiotiku in glukozi, odštej pestovanje, steriliziranje flašk, previjanje, podiranje kupčkov,... (vse to so opravile sestre, dokler je bil na infuziji antibiotika 24ur). Ko so mi ga prestavile v sobo, je bilo skoraj nemogoče pravočasno načrpat mleko, zraven tebe pa se joče lačen (psihično ne gre, hočeš hitet, pa ne moreš). Če želiš pravočasno načrpat dovolj mleka, moraš vsaj 45 min prej začet črpat mleko. In če sedaj pomisliš (moj je jedel na 2 uri na začetku in tudi vso dojenje); začneš črpat mleko, po približno 30-45 minutah imaš dovolj, da se otrok naje, ga nahraniš, kar ti vzame vsaj 15 min. In je mimo prva ura, potem otroka previješ, podreta kupček, vse skupaj umiješ, če imaš srečo, ti zaspi in lahko začneš znova črpat za naslednji obrok. Jaz ti predlagam, da razmisliš, kateri so tisti razlogi, zakaj ne bi dojila in raje črpala. Če ti karkoli okoli dojenja ni jasno in imaš kakšno vprašanje, probaj kontaktirat (magari na zs) mene ali katero drugo iz rr, ki ima malo izkušenj s črpanjem in dojenjem, ali pa še bolje kakšno svetovalko za dojenje. Preden se odločiš, pretehtaj vse možnosti.
|